Članstvo v Svetu OZN za človekove pravice
V času članstva bo Slovenija posebno pozornost posvečala enakosti spolov ter pravicam žensk in deklic, človekovim pravicam in okolju, pravicam otrok, izobraževanju za človekove pravice, pravicam starejših in pravicam manjšin. Zavzemala se bo za učinkovito delovanje Sveta OZN za človekove pravice, tudi pri opozarjanju na grobe in sistematične kršitve človekovih pravic po svetu. Skrbno bo spremljala obravnavo kršitev in zlorab človekovih pravic po svetu, še posebej v Ukrajini, na Bližnjemu vzhodu in v Sudanu. Odzvali pa se bomo tudi na druge primere, ki bodo zahtevali pozornost SČP.
V mednarodni skupnosti Slovenija sistematično podpira človekove pravice kot univerzalno vrednoto. Tudi kot članica Sveta OZN za človekove pravice si bo proaktivno in odgovorno prizadevala za spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega miru in varnosti. V sodelovanju z drugimi v širši mednarodni skupnosti bo prispevala k soustvarjanju boljše, predvsem pa mirnejše prihodnosti za vse. V luči današnjega časa, močno prežetega s poskusi spodkopavanja ter omejevanja človekovih pravic, mednarodnega prava in demokratičnih vrednot, je za našo skupno prihodnost še naprej pomembno graditi na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Za boljši svet, v katerem lahko vsakdo živi z dostojanstvom in uživa enake priložnosti.
Slovenija v Svetu OZN za človekove pravice
V Svetu OZN za človekove pravice aktivno sodelujemo vse od njegove ustanovitve leta 2006. Svojo zavezanost varovanju in spodbujanju človekovih pravic na globalni ravni smo potrjevali tudi z aktivnima članstvoma Slovenije v Svetu OZN za človekove pravice v obdobjih 2007-2010 in 2016-2018. V letu 2018 je Svetu OZN za človekove pravice predsedoval slovenski stalni predstavnik pri mednarodnih organizacijah v Ženevi.
Slovenija je bila 14. oktobra 2025 že tretjič izvoljena v Svet OZN za človekove pravice, in sicer za obdobje 2026–2028. V sodelovanju z drugimi državami članicami OZN, z mednarodnimi organizacijami, civilno družbo in nevladnimi organizacijami si želimo prispevati k promociji in varstvu vseh človekovih pravic. Še naprej se nameravamo zavzemati za učinkovito delovanje Sveta OZN za človekove pravice.
Skupaj z drugimi podobno mislečimi državami smo predlagatelji resolucij Sveta OZN za človekove pravice o človekovih pravicah in okolju, o pravicah starejših, o izobraževanju za človekove pravice, o pravicah pripadnikov manjšin in o ženskah v diplomaciji.
Krepimo zaupanje. Varujemo prihodnost.
Prioritetne teme delovanja v Svetu OZN za človekove pravice
Slovenija je kot država utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin. V slovenski zunanji politiki zato človekove pravice že vrsto let zavzemajo pomembno mesto. Zavzemamo Prizadevamo si za varovanje, uveljavljanje, nadaljnji razvoj in kodifikacijo človekovih pravic, ki so univerzalne, nedeljive, neodtujljive in medsebojno odvisne. V slovenski zunanji politiki politične, državljanske, ekonomske, socialne in kulturne pravice obravnavamo enakovredno. Za njihovo spoštovanje se zavzemamo tako v dvostranskih odnosih kot preko skupne zunanje in varnostne politike EU kot v mednarodnih organizacijah.
Kot članica Sveta OZN za človekove pravice bomo posebno pozornost namenjali naslednjim tematikam:
Enakost spolov ter pravice žensk in deklic – Slovenija si prizadeva za celovito, enako in tehtno sodelovanje žensk v celotnem spektru družbenega udejstvovanja in odločanja, za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk in deklic ter spolnega nasilja in nasilja zaradi spola. Zavzema se za enake pravic žensk in njihov ključni prispevek v prizadevanjih za mir in varnost, družbeni napredek in gospodarsko blaginjo. Prav tako spodbuja vlogo žensk v diplomaciji.
Človekove pravice in okolje – Slovenija kot članica jedrne skupine predlagateljic resolucije krepi angažma glede pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.
Pravice otrok – Slovenija zagovarja spoštovanje in nadaljnji razvoj otrokovih pravic ter nasprotuje poskusom krčenja, spodkopavanja obstoječih okvirov in standardov ter relativizacije Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Poseben poudarek namenja aktivnemu in smiselno zasnovanemu sodelovanju otrok pri delu Sveta OZN za človekove pravice. Pozorno spremlja zaskrbljujoče trende hudih kršitev v času oboroženih spopadov ter si prizadeva za njihovo ustrezno obravnavo v okviru razprav ter resolucij Sveta OZN za človekove pravice.
Pravice starejših – Slovenija si prizadeva za krepitev človekovih pravic starejših, vključno z učinkovitim delovanjem medvladne delovne skupine in oblikovanjem mednarodnega instrumenta za človekove pravice starejših.
Izobraževanje za človekove pravice – Slovenija posebno pozornost namenja izobraževanju o človekovih pravicah, prav tako nadaljuje s prizadevanji v okviru projekta izobraževanja otrok o njihovih pravicah "Naše pravice".
Pravice manjšin – Slovenija posebno pozornost namenja varstvu manjšin tako v odnosih s sosednjimi državami, kot v multilateralnem okolju. V ospredju so prizadevanja za zagotavljanje pravic vseh pripadnikov manjšin, vključno z zagotavljanjem pravic nacionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam. Prav tako posebno pozornost namenja položaju manjšin v konfliktih in prispevkom manjšin pri izgradnji odpornih, vključujočih in mirnih skupnostih.
O Svetu OZN za človekove pravice
Svet OZN za človekove pravice je najpomembnejše telo OZN na področju promocije, krepitve in varstva človekovih pravic po svetu. Sedež ima v Ženevi, ustanovljen pa je bil leta 2006 z resolucijo Generalne skupščine OZN št. 60/251. Sestavlja ga 47 držav članic iz vseh petih regionalnih skupin, mandat vsake članice traja tri leta.
Svet je pristojen za razprave o vseh tematskih vprašanjih človekovih pravic in o razmerah po svetu, ki terjajo njegovo pozornost. Obravnava kršitve človekovih pravic v državah, se odziva na nujne primere in podaja priporočila za njihovo odpravo. Svet se na rednih zasedanjih srečuje trikrat letno: spomladi (februar–marec), ob začetku poletja (junij–julij) in jeseni (september–oktober). Kadar določeno stanje na področju človekovih pravic terja takojšnjo pozornost sveta, se lahko na zahtevo vsaj tretjine članic sestane tudi na posebnem zasedanju.
V okviru sveta delujejo tudi drugi mehanizmi, kot so univerzalni periodični pregled in posebni postopki za tematska vprašanja in stanje človekovih pravic v določenih državah. V delovnih skupinah, ki jih ustanovi svet, potekajo razprave in se oblikujejo predlogi za nove standarde oz. pravne instrumente s področja človekovih pravic.