Trgovina z ljudmi

Trgovina z ljudmi je suženjstvo sodobnega časa. Kaznivo dejanje, ki v današnji družbi ne bi smelo imeti mesta. Uničuje življenja posameznikov tako, da jim jemlje njihovo dostojanstvo, svobodo in temeljne pravice. Pogosto gre za nasilen zločin, ki ga zagrešijo mreže organiziranega kriminala.

Pojmovanje trgovine z ljudmi opredeljujejo njene različne pojavne oblike, ki se skozi obdobja spreminjajo, zato ne obstaja njena enotna definicija. Gre za pojav, zaznan skozi večji del človeške zgodovine in se najpogosteje pojavlja kot zloraba posameznika z namenom prostitucije, suženjstva, odstranitve organov za namen nelegalne transplantacije in prisilnega izvajanja kaznivih dejanj. Spolne zlorabe, predvsem žensk in otrok, so stalnica trgovine z ljudmi, medtem ko je v zadnjem obdobju vse bolj prisotno tudi izkoriščanje delovne sile, služabništvo, beračenje in druge oblike novodobnega suženjstva ter trgovina z organi, človeškimi tkivi in krvjo.

Protokol, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, trgovino z ljudmi opredeljuje kot: »novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb zaradi izkoriščanja z grožnjo, uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo. Izkoriščanje vključuje vsaj izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe oseb, njihovo prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali podobna stanja, služabništvo ali odstranitev organov«.

Vzroki trgovine z ljudmi

Temeljni vzroki trgovine z ljudmi so revščina, brezposelnost, socialna izključenost, slabe gospodarske razmere v državah iz katerih prihajajo žrtve, pomanjkanje dostopa do izobrazbe, različne oblike diskriminacij in marginalizacij, razlike med spoloma in nasilje nad ženskami, razmah kriminalitete ter korupcije, vojšaki spopadi in razmere po njih. Vsem je skupno vse večje povpraševanje po storitvah žrtev trgovanja.

Splošne značilnosti, ki omogočajo širjenje trgovine z ljudmi:

globalizacija je olajšala gibanje ljudi, kapitala in poslovanja prek državnih meja, kar se odraža tudi v povečanih migracijah in porastu čezmejnega kriminala
zaradi gospodarskih in političnih sprememb se zaostrujejo razlike med bogatimi in revnimi
globalna feminizacija revščine vpliva na feminizacijo migracij
razmah seksualne industrije in dejavnosti, ki se navezujejo nanjo (turizem, igralništvo)
trgovina z ljudmi postaja strukturna komponenta nekaterih gospodarskih panog (gradbeništvo, kmetijstvo, tekstilna in živilska industrija, prevozništvo, turizem in gostinstvo)

Razlika med tihotapljenjem in trgovino z ljudmi

Pri tihotapljenju storilec in migrant praviloma skleneta dogovor iz enega samega razloga. Običajno migrant poišče tihotapca in oba zavestno pristaneta, da ga bo slednji za določeno plačilo spravil iz ene države v drugo. Po izpolnitvi dogovorjenih obveznosti se razmerje med tihotapcem in migrantom zaključi.

Trgovina z ljudmi pa poteka v treh fazah: pridobivanje žrtve (pogosto s prevaro, zlorabo, prisilo), prevoz in namestitev, čemur nato sledi izkoriščanje žrtve. Odvisnost žrtve od storilcev se ne prekine z njenim prihodom v obljubljen ali dogovorjen kraj, saj se izkoriščanje takrat šele prične.

Žrtve

Največ žrtev trgovine z ljudmi prihaja iz najbolj revnih delov sveta oz. regij in najrevnejših slojev prebivalstva; najbolj ranljivi so otroci, mladostniki, ženske, brezposelni, migrantski delavci in begunci. Dejansko žrtev lahko postane vsakdo, ki se v določenem trenutku ali življenjskem obdobju znajde v situaciji, zaradi katere postane ranljiv. Številne žrtve trgovanja z ljudmi namreč zakonito prebivajo v državi in so zakonito zaposlene.

Več kot polovica žrtev trgovine z ljudmi v EU je državljanov EU, veliko pa jih je žrtev trgovine z ljudmi znotraj lastne države. V zadnjem obdobju se opisana okoliščina spreminja, in sicer je opazen porast žrtev, ki prihajajo z območij izven EU. Večina žrtev v EU je žensk in deklet, s katerimi se trguje predvsem zaradi spolnega izkoriščanja.

Približno vsaka peta žrtev trgovine z ljudmi v EU je otrok.

Najpogostejši obliki trgovine z ljudmi v EU sta spolno izkoriščanje in izkoriščanje delovne sile.

Žrtve so pogosto ujete v dolžniško odvisnost – s svojim delom in zaslužkom morajo odplačevati navidezno ustvarjen »dolg«, ko jim trgovci (pogosto s podporo agencij za posredovanje dela in delodajalcev) »zaračunajo« poplačilo pretirano visokih stroškov zaposlitve, prevoza, namestitve in podobno. Storilci namišljen »dolg« načrtno stalno vzdržujejo in povečujejo, saj jim služi kot učinkovito orodje podrejanja. Žrtve ga praktično ne morejo odplačati v razumnem času in se osvoboditi.

Žrtve trgovine z ljudmi so pogosto prodane tudi večkrat. Trpijo najhujše oblike fizične in psihične zlorabe, so prestrašene, pogosto se ne prepoznajo kot žrtve in menijo, da so same krive za to, kar se jim dogaja. V težkem položaju so prisiljene vztrajati zaradi hude ekonomske, socialne in osebne stiske.

Žrtve, ki so se iztrgale trgovcem, je potrebno zaščititi in jim zagotoviti reintegracijo, sicer so v veliki nevarnosti, da se ponovno znajdejo v izkoriščevalskem odnosu.

Trgovci z ljudmi

Večina trgovcev z ljudmi v EU je državljanov EU in skoraj tri četrtine storilcev je moških. Kriminalne združbe vse pogosteje v posamezne faze vključujejo ženske. Storilci so lahko tudi člani družine, prijatelji ali znanci žrtve.

Nekateri delujejo samostojno, večina pa je del mednarodnega organiziranega kriminala, ki obvladuje vse faze od novačenja prek transporta in izkoriščanja. Posamezno faze trgovci oz. kriminalne združbe izvajajo prek mrež na lokalni ravni. Združbo običajno sestavljajo lokalni trgovci, ki pridobijo žrtve in trgovci z ljudmi v tujini, ki te žrtve potem izkoriščajo. Trgovci na obeh straneh so običajno državljani držav v katerih delujejo.

Ta zločin kriminalcem prinaša visoke dobičke in s seboj prinaša ogromne človeške, socialne in ekonomske posledice. Trgovina z ljudmi je pogosto povezana z drugimi oblikami organiziranega kriminala, kot so tihotapljenje migrantov, trgovina z drogami, izsiljevanje, pranje denarja, goljufije z dokumenti, goljufije s plačilnimi karticami, premoženjska kazniva dejanja, kibernetska kriminaliteta in drugo.

Pojavne oblike trgovine z ljudmi

Prisilna prostitucija in druge oblike spolne zlorabe

V Evropi je to še vedno najbolj prepoznana pojavna oblika trgovine z ljudmi. Žrtve so v veliki večini ženske in otroci iz držav v razvoju ali iz ranljivih delov družbe v razvitih državah. Za namen prostitucije ali spolnih zlorab so zavedene na različne načine, med katerimi so najpogostejše različne ponudbe za delo. Žrtve so nato spravljene v dolžniško razmerje in prisiljene v dajanje spolnih storitev, ki potekajo v nečloveških razmerah in nenehnem strahu. Način prisile se sčasoma spreminja: od prevladujočega fizičnega nasilja v preteklosti, ki je sicer še vedno prisotno, se vse bolj pojavljajo drugi načini prisile, kot so psihični pritiski, različne oblike odvisnosti in podobno. Najbolj pomemben dejavnik trgovanja zaradi spolnega izkoriščanja je povpraševanje po tovrstnih storitvah.

Prisilno delo in delovno izkoriščanje

Prisilno delo je po podatkih Mednarodne organizacije za dela (ILO) v svetu najpogostejši namen zaradi katerega se trguje z ljudmi.

Sprva žrtev v delo lahko pristane prostovoljno. V nadaljevanju nato prihaja do delovnega izkoriščanja in celo prisilnega dela, z uporabo groženj in kaznovanj. Prisila pa ne pomeni zgolj fizičnega nasilja in grožnje, delodajalci namreč izkoriščajo tudi ekonomsko in socialno ranljivost delavcev.

Pri delovnem izkoriščanju so poleg osnovnih človekovih pravic (svoboda, dostojanstvo..) kršene ali ogrožene tudi temeljne pravice delavcev. Ti se kažejo predvsem v tem, da delodajalci ali posredniki več mesecev ne izplačujejo dela ali celotne plače, odjavljajo delavce iz zavarovanj, ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ne izplačujejo bolniških odsotnosti, ne izplačujejo regresa in podobno. V mnogih (tudi evropskih) državah v nekaterih delovnih panogah niso zagotovljeni minimalni mednarodni delovni standardi. To se kaže v neenakem položaju zaščite delavcev v obliki minimalnih plač, dolžini delovnika, pripadajočem počitku, dopustu, nadurnem delu in socialni varnosti. Bolj kot je negotov položaj delavca, večja je njegova odvisnost od delodajalca in s tem ranljivost za izkoriščanje.

Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni migrantski delavci. Ti so bolj ranljivi zaradi socialne in ekonomske šibkosti, eksistenčne odvisnosti, pomanjkanja pravnega znanja in slabe socialne mreže delavcev migrantov.

Najpogostejše kršitve so v delovno intenzivnih panogah: gradbeništvu, gostinstvu, prevozništvu, trgovini, gozdarstvu, kmetijstvu, tekstilni industriji, živilski industriji, logistiki…

Prisilno izvajanje kaznivih dejanj

Žrtve te oblike trgovine z ljudmi so prisiljene v razpečevanje mamil, žeparstvo, drobne tatvine ipd. Gre za relativno novo pojavnost namenov trgovine z ljudmi, katere žrtve so pretežno otroci. Prepogosto so te žrtve prepoznane in obravnavane kot storilci teh tako imenovanih manjših kaznivih dejanj in ne kot žrtve trgovanja.

Prisilno beračenje

V beračenje so prisiljeni zlasti otroci, so pa v to obliko izkoriščanja prisiljeni tudi odrasli, predvsem invalidi. Ves »zaslužek« pobere nadzornik in ne tisti, ki prosjačijo. V Evropi so žrtve prisilnega beračenja v glavnem romski otroci pod nadzorom staršev, sorodnikov ali skrbnikov. Pojavljajo pa se tudi primeri ugrabitev in bolj organiziranih oblik trgovanja z otroki za ta namen.

Služabništvo

Ena od oblik izkoriščanja prisilnega dela je tako imenovano služabništvo na domu (angleško: domestic servitude). Žrtve so prisiljene delati v zasebnem gospodinjstvu ujete v zanko izkoriščevalske situacije, praviloma delajo za malo ali nič plačila. Izkoriščanje se dogaja v neformalnem delovnem okolju, kjer ni nadzora, zato je izkoriščanje še lažje. Predvsem so ogroženi migranti in ljudje iz manj razvitih okolij ali držav, žrtve so v veliki večini ženske. Žrtve so, za razliko od delavcev ki delajo v drugih panogah, popolnoma nezaščitene.

Trgovanje s človeškimi organi, tkivi in krvjo

Trgovina za namen nezakonite presaditve človeških organov je v mednarodnih dokumentih vključena v opredelitev trgovine z ljudmi tako kot vse druge oblike ali nameni izkoriščanja. Zaradi velikega povpraševanja po organih je ta oblika trgovine v porastu, saj so v mnogih deželah dolge čakalne vrste za presaditev, trgovci pa zlorabljajo stisko darovalcev. Organi so pogosto odstranjeni tudi s prevaro in brez pristanka žrtve. Prodajajo se vsi organi, ki so primerni za transplantacijo. Organi potujejo od revnih k bogatim, z globalnega juga proti severu.

Pri trgovini z organi, tkivom in celicami praviloma niso prisotni vsi trije elementi, ki so značilni za trgovino z ljudmi (novačenje, prevoz, izkoriščanje). Mednarodna strokovna javnost se še ni poenotila glede same opredelitve in prepletenosti obeh pojavov, to je trgovine z ljudmi za namen presaditve organov in nezakonite trgovine s človeškimi organi, tkivom in celicami. Pri nezakoniti trgovini s človeškimi organi, tkivom in celicami so predmet kaznivega dejanja organi, tkiva in celice, pri trgovini z ljudmi pa ljudje za namen presaditve organov. Trgovina z organi, tkivom in celicami sama po sebi ne vključuje izkoriščanja, vendar pa poteka na črnem trgu, ni podvržena standardiziranim medicinskim kontrolam in ogroža javno zdravstvo. Oba pojava sta v domeni dobro organiziranih kriminalnih mrež, v katerih sodelujejo osebe, ki novačijo žrtve, potovalne agencije, zasebne klinike, zdravstveni delavci in drugi.

Trgovina z otroki

Spolno izkoriščanje otrok

Spolna zloraba otroka je nasilje pri katerem odrasla oseba uporabi svojo moč in vpliv nad otrokom, da ga napeljuje ali sili k spolni dejavnosti ter pri tem izrabi njegovo zaupanje in spoštovanje. Otrok zaradi lastne razvojne nedozorelosti ne more svobodno razpolagati s svojo spolno integriteto, na spolne aktivnosti ni pripravljen in zanje ne more dati privoljenja. Spolna dejanja z otroki so prepovedana sama po sebi, ne glede na to ali je pri dejanju uporabljena prisila, sila, grožnja, ali je zlorabljen zaupni odnos, avtoriteta ali vpliv nad otrokom.

Med spolne zlorabe uvrščamo tudi spolno izkoriščanje otrok z namenom prostitucije. Po Konvenciji Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo je spolno izkoriščanje »uporaba otroka za potrebe spolnih dejanj proti ponudbi denarja ali druge oblike nagrade, plačila ali prednosti, ne glede na to, ali se ta nagrada, plačilo, obljuba ali prednost da otroku ali tretji osebi«. Med kazniva dejanja spolnega izkoriščanja otrok z namenom prostitucije uvršča: rekrutiranje otroka za prostitucijo ali povzročitev otrokovega sodelovanja v prostituciji; siljenje otroka v prostitucijo, izrabljanje ali drugo izkoriščanje otroka v te namene; ter zatekanje k otroški prostituciji«. Odgovornost za storjeno spolno izkoriščanje otroka je vedno na strani storilca.

Fotografije in posnetki spolne zlorabe otrok prikazujejo spolne aktivnosti mladoletnikov ali intimne predele otrok. Na posnetkih spolnih zlorab otrok so pogosto žrtve trgovine z otroki.

Med oblike spolnega izkoriščanja otrok sodijo tudi potovanja z namenom spolnega izkoriščanja otrok. Storilci, ki potujejo z namenom spolnega izkoriščanja in nasilne zlorabe otrok, lahko potujejo znotraj države ali v mednarodnem prostoru. Najpogostejše destinacije so države, kjer spolno izkoriščanje otrok ni kaznivo oz. tovrstna kazniva dejanja niso strogo preganjana.

Prisilno delo in delovno izkoriščanje otrok

Otroci so prisiljeni delati v nesprejemljivih in nevarnih delovnih okoljih ter pod družbeno nesprejemljivimi in večinoma tudi nezakonitimi delovnimi pogoji. Večina otrok mora delati zaradi lastnega preživetja in preživetja družine, vključeni so v najtežje oblike prisilnega dela, izpostavljeni so izjemno nevarnemu delu kot je delo v nevarnih rudnikih in na zdravju škodljivih delovnih mestih. Največ prisilnega dela med otroci je v revnejših državah.

Izkoriščanje otrok za izvrševanje manjših kaznivih dejanj

Otroci so prisiljeni v beračenje, žeparjenje ali izvajanje manjših tatvin, razpečevanje mamil in podobno.

Prisilne poroke otrok

O prisilnih porokah govorimo, ko so mladoletna dekleta ali deklice prisiljene v zakonsko zvezo in nimajo možnosti izbire partnerja. Poroka ne pomeni nujno uradno sklenjene in registrirane zakonske zveze, lahko je neregistrirana, kot dogovor med družinami. Prisilne poroke vključujejo različne stopnje prisile ali prevare, od čustvenega pritiska s strani družine (če se uprejo družini, tvegajo izobčenje iz skupnosti) do fizičnega, ekonomskega in spolnega nasilja. Prisilne poroke se večinoma dogajajo v ruralnih okoljih, ki so izpostavljena revščini. Dekleta se poročijo zelo mlada, praviloma prekinejo šolanje, zato imajo zelo malo možnosti za napredovanje in samostojno življenje. Žrtve prisilnih porok so tudi dečki vendar v manjšem obsegu kot deklice.

Trgovina z organi, tkivi in krvjo otrok

Tudi otroci so žrtve trgovine z organi. Z namenom prodaje njihovih organov so otroci lahko ugrabljeni, ubiti ali prodani. Žrtve trgovine z ljudmi z namenom odstranitve organov so predvsem otroci v deželah v razvoju. Vendar tudi v Evropi pot nekaterih otrok konča na črnem trgu organov.

Nezakonite posvojitve, ki so lahko povezane tudi z ugrabitvami otrok

Pri nezakonitih posvojitvah lahko pride do trgovine z otroki, ugrabitev otrok, prodaje otrok in drugih nezakonitih dejanj zoper otroke. Med nezakonite posvojitve sodijo posvojitve na črnem trgu in posvojitve, pri katerih nezakonito ravnajo agencije za posvojitve. Nezakonite posvojitve so lahko tudi posledica slabih varovalnih in nadzornih mehanizmov, napak agencij za posvojitve, sodišč ali slabo informiranih bodočih staršev. V primerih, kjer morajo bodoči starši za posvojitev otroka plačati visoke vsote denarja otrokovi biološki materi ali posredniku, obstaja velik sum, da gre za prevaro ali nezakonito posvojitev. Starši so pri legalnih posvojitvah dolžni plačati le stroške dokumentacije in prevoza.

Število nezakonitih mednarodnih posvojitev se povečuje. Posebno pozornost je treba posvetiti posvojitvam iz držav, kjer je dovoljeno nadomestno materinstvo.

Izkoriščanje otrok za služenje v vojski ali oboroženih skupinah

Otroci so nezakonito s prevaro ali prisilo rekrutirani v vojsko ali oborožene skupine konfliktnih območjih. Mnogi rekrutirani otroci so ugrabljeni, na konfliktnem področju so se prisiljeni vojskovati, opravljati prisilna dela, pogosto so hkrati tudi žrtve spolnih zlorab in izkoriščanja. Otroke se za vojake izkorišča v vseh delih sveta in skoraj v vsaki državi, kjer je vojna. Otroke rekrutirajo tako vladne sile kot tudi paravojaške organizacije ali uporniške skupine. Po ocenah UNICEF-a otroci predstavljajo skoraj 10% vseh vojakov, ki se bojujejo v spopadih.