GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Trgovina z ljudmi je suženjstvo sodobnega časa, saj so žrtvam kršene temeljne človekove pravice . Predstavlja hudo kršitev posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja.

Trgovina z ljudmi je suženjstvo sodobnega časa

Žrtvam so kršene temeljne človekove pravice. Predstavlja hudo kršitev posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja.

Pojmovanje trgovine z ljudmi je povezano z različnimi definicijami, opredeljenimi tako v strokovni literaturi, kot tudi v mednarodnih dokumentih. Najpogostejša in v našem splošnem pojmovanju prepoznavna opredelitev trgovine z ljudmi, je trgovina z ženskami in otroki kot posebej občutljivima kategorijama oseb, z namenom spolne zlorabe in izkoriščanja. Vendar je trgovanje z ljudmi poleg tega namenjeno potrebam novodobnega suženjstva, izkoriščanja delovne sile, beračenja, trgovini z organi in podobno.

Trgovina z ljudmi je vsaka oblika rekrutiranja, prodaje ali prenosa ranljivih posameznikov ali skupin (znotraj ali izven države) z namenom izkoriščanja (izkoriščanje v obliki prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva in prisilnega izvajanja kaznivih dejanj). Temelji na plačilu ali drugem nadomestilu ter na uporabi fizičnega ali drugega nasilja, prevari, goljufiji, čustveni zlorabi, zlorabi socialne ranljivosti, tako, da se doseže soglasje ali nadzor nad žrtvijo.

Protokol, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, trgovino z ljudmi opredeljuje kot: »novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb zaradi izkoriščanja z grožnjo, uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo. Izkoriščanje vključuje vsaj izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe oseb, njihovo prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali podobna stanja, služabništvo ali odstranitev organov«.

Vzroki trgovine z ljudmi

Temeljni vzroki trgovine z ljudmi so revščina, socialna izključenost, slabe gospodarske razmere v državah iz katerih prihajajo žrtve trgovine z ljudmi,  globalna neenakost, migracije. Vzroki za razmah trgovine z ljudmi so naraščanje brezposelnosti, razpad sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, pomanjkanje dostopa do izobrazbe, različne oblike diskriminacije in marginalizacije, razlike med spoloma in nasilje nad ženskami, pomanjkanje socialne vključenosti, spopadi in razmere po njih, razmah kriminalitete, korupcije… ter vse večje povpraševanje po storitvah žrtev trgovanja. 

Splošne značilnosti, ki omogočajo širjenje trgovine z ljudmi:

  • globalizacija je olajšala gibanje ljudi, kapitala in poslovanja prek državnih meja, kar se odraža tudi v povečanih migracijah in porastu čezmejnega kriminala
  • zaradi gospodarskih in političnih sprememb znotraj posameznih držav in na mednarodni ravni se zaostrujejo razlike med bogatimi in revnimi
  • globalna feminizacija revščine vpliva na feminizacijo migracij
  • razmah seksualne industrije in dejavnosti, ki se navezujejo nanjo (turizem, igralništvo)
  • trgovina z ljudmi postaja strukturna komponenta nekaterih gospodarskih panog (gradbeništvo, kmetijstvo, tekstilna in živilska industrija itd.)

Razlika med tihotapljenjem in trgovino z ljudmi

Pri tihotapljenju storilec in migrant skleneta dogovor oz. za neke vrste pogodbeno razmerje. Praviloma migrant poišče tihotapca in zavestno pristane, da ga bo za določeno plačilo spravil iz ene države v drugo. Po izpolnitvi dogovorjenih obveznosti se razmerje med storilcem in migrantom zaključi. 

Trgovina z ljudmi pa poteka v treh fazah: pridobivanje žrtve (pogosto s prevaro, zlorabo, prisilo), prevoz in izkoriščanje žrtve. Odvisnost žrtve od storilcev se ne prekine z njenim prihodom v obljubljen ali dogovorjen kraj, saj se izkoriščanje takrat šele prične. 

Žrtve

Žrtvam trgovine z ljudmi so kršene osnovne človekove pravice, kot so varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, svoboda gibanja, ustreznega plačila, pravica do zasebne lastnine, pravica do varnosti, pravica do spolne integritete in zasebnosti…

Največ žrtev trgovine z ljudmi prihaja iz najbolj revnih delov sveta oz. regije in najrevnejših slojev prebivalstva; najbolj ranljivi so otroci, mladostniki, ženske, brezposelni, migrantski delavci, begunci… dejansko pa žrtev lahko postane vsakdo, ki se v določenem trenutku ali življenjskem obdobju znajde v tvegani situaciji, zaradi katere postane ranljiv. Številne žrtve trgovanja z ljudmi namreč zakonito prebivajo v državi in so zakonito zaposlene.

Žrtve so pogosto ujete v dolžniško odvisnost – s svojim delom in zaslužkom morajo odplačevati navidezno ustvarjen »dolg«, ko jim trgovci (pogosto s podporo agencij za posredovanje dela in delodajalcev) »zaračunajo« poplačilo pretirano visokih stroškov zaposlitve in/ali prevoza. Storilci »dolg« umetno napihujejo, dodatno pa ga povečajo še s prisilnim najemanjem pogosto povsem neprimernih stanovanj in visokimi najemninami. »Dolg« je učinkovito orodje podrejanja, saj ga žrtve praktično ne morejo odplačati v razumnem času in se osvoboditi.

Žrtve trgovine z ljudmi so pogosto prodane tudi večkrat. Trpijo najhujše oblike fizične in psihične zlorabe, so prestrašene, pogosto se ne prepoznajo kot žrtve in menijo, da so same krive za to, kar se jim dogaja. V težkem položaju so prisiljene vztrajati zaradi hude ekonomske in socialne stiske. 

Žrtve, ki so se iztrgale trgovcem, je potrebno zaščititi in jim zagotoviti reintegracijo, sicer so v veliki nevarnosti, da se ponovno znajdejo v izkoriščevalskem odnosu.

Trgovci z ljudmi

Nekateri trgovci z ljudmi delujejo samostojno, večina je del mednarodnega organiziranega kriminala, ki obvladuje vse faze od novačenja prek transporta in izkoriščanja. Posamezno faze trgovci oz. kriminalne združbe izvajajo prek mrež na lokalni ravni. Združbo običajno sestavljajo lokalni trgovci, ki pridobijo žrtve in trgovci z ljudmi v tujini, ki te žrtve potem izkoriščajo. Trgovci na obeh straneh so običajno državljani držav v katerih delujejo.

Trgovci vedno znova najdejo nove oblike izkoriščanja ljudi. V preteklost so bili trgovci z ljudmi predvsem moški, sedaj pa kriminalne združbe v to dejavnost vedno pogosteje vključujejo ženske. Storilci so lahko tudi člani družine, prijatelji ali znanci žrtve.

Pojavne oblike trgovine z ljudmi

Prisilna prostitucija in druge oblike spolne zlorabe

Prisilna prostitucija je predvsem v Evropi še vedno najbolj prepoznana pojavna oblika, katere namen je trgovine z ljudmi. Žrtve trgovine z ljudmi za namen prostitucije (v največji meri ženske in otroci iz držav v razvoju ali iz ranljivih delov družbe v razvitih državah) so zavedene na različne načine, med katerimi so najpogostejše različne ponudbe za delo. Žrtve so spravljene v dolžniško razmerje in prisiljene v dajanje spolnih storitev, ki potekajo v nečloveških razmerah in nenehnem strahu. Način prisile se sčasoma spreminja: od prevladujočega fizičnega nasilja v preteklosti, ki je sicer še vedno prisotno, se vse bolj pojavljajo mehki načini prisile, psihični pritiski ipd. Pomemben dejavnik trgovanja zaradi spolnega izkoriščanja je povpraševanje po tovrstnih storitvah.

Prisilno delo in delovno izkoriščanje

Prisilno delo je po podatkih Mednarodne organizacije za dela (ILO) v svetu najpogostejši namen zaradi katerega se trguje z ljudmi. 

Prisilno delo se opravlja neprostovoljno, pod grožnjo s kaznijo, pri tem pa sta ogrožena svoboda in dostojanstvo žrtev. Prisila ne pomeni zgolj fizičnega nasilja in grožnje, delodajalci namreč izkoriščajo tudi ekonomsko in socialno ranljivost delavcev. 

Pri delovnem izkoriščanju so ogrožene temeljne pravice delavcev, ko delodajalci: več mesecev ne izplačujejo dela ali celotne plače, odjavljajo delavce iz zavarovanj, ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ne izplačujejo bolniških odsotnosti, ne izplačujejo regresa ipd. V mnogih (tudi evropskih) državah v nekaterih delovnih panogah niso zagotovljeni minimalni mednarodnih delovni standardi. To se kaže v neenakem položaju zaščite delavcev v obliki minimalnih plač, dolžini delovnika, pripadajočem počitku, dopustu, nadurnem delu in socialni varnosti. Bolj kot je negotov položaj delavca, večja je njegova odvisnost od delodajalca in s tem ranljivost za izkoriščanje. 

Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni migrantski delavci. Ti so bolj ranljivi zaradi socialne in ekonomske šibkosti, eksistenčne odvisnosti, pomanjkanja pravnega znanja in slabe socialne mreže delavcev migrantov. 

Najpogostejše kršitve so v delovno intenzivnih panogah: gradbeništvu, gostinstvu, prevozništvu, trgovini, gozdarstvu, kmetijstvu, tekstilni industriji, živilski industriji, logistiki… 

Prisilno izvajanje kaznivih dejanj

Žrtve te oblike trgovine z ljudmi so prisiljene v razpečevanje mamil, žeparstvo, drobne tatvine ipd. Gre za relativno novo pojavnost namenov trgovine z ljudmi, katere žrtve so pretežno otroci. Prepogosto so te žrtve obravnavane kot storilci teh tako imenovanih manjših kaznivih dejanj in ne kot žrtve trgovanja. 

Prisilno beračenje

V beračenje so prisiljeni zlasti otroci, so pa v to obliko izkoriščanja prisiljeni tudi odrasli, predvsem invalidi. Ves »zaslužek« pobere nadzornik in ne tisti, ki prosjačijo. V Evropi so žrtve prisilnega beračenja v glavnem romski otroci pod nadzorom staršev, sorodnikov ali skrbnikov. Pojavljajo pa se tudi primeri ugrabitev in bolj organiziranih oblik trgovanja z otroki za ta namen. 

Služabništvo

Ena od oblik izkoriščanja prisilnega dela je t. i. služabništvo na domu (angl. domestic servitude). Žrtve so prisiljene delati v zasebnem gospodinjstvu ujete v zanko izkoriščevalske situacije, praviloma delajo za malo ali nič plačila. Izkoriščanje se dogaja v neformalnem delovnem okolju, kjer ni nadzora, zato je izkoriščanje še lažje. Predvsem so ogroženi migranti in ljudje iz manj razvitih okolij ali držav, žrtve so v veliki večini ženske. Žrtve so, za razliko od delavcev, ki delajo v drugih panogah, popolnoma nezaščitene. 

Trgovanje s človeškimi organi, tkivi in krvjo

Trgovina za namen nezakonite presaditve človeških organov je v mednarodnih dokumentih vključena v opredelitev trgovine z ljudmi tako kot vse druge oblike ali nameni izkoriščanja. Zaradi velikega povpraševanja po organih je ta oblika trgovine v porastu, saj so v mnogih deželah dolge čakalne vrste za presaditev, trgovci pa zlorabljajo stisko darovalcev. Organi so pogosto odstranjeni tudi s prevaro in brez pristanka žrtve. Prodajajo se vsi organi, ki so primerni za transplantacijo. Organi potujejo od revnih k bogatim,  z globalnega juga proti severu.

Pri trgovini z organi, tkivom in celicami praviloma niso prisotni vsi trije elementi, ki so značilni za trgovino z ljudmi (novačenje, prevoz, izkoriščanje). Mednarodna strokovna javnost se še ni poenotila glede same opredelitve in prepletenosti obeh pojavov, to je trgovine z ljudmi za namen presaditve organov in nezakonite trgovine s človeškimi organi, tkivom in celicami. Pri nezakoniti trgovini s človeškimi organi, tkivom in celicami so predmet kaznivega dejanja organi, tkiva in celice, pri trgovini z ljudmi pa ljudje za namen presaditve organov. Trgovina z organi, tkivom in celicami sama po sebi ne vključuje izkoriščanja, vendar pa poteka na črnem trgu, ni podvržena standardiziranim medicinskim kontrolam in ogroža javno zdravstvo. Oba pojava sta v domeni dobro organiziranih kriminalnih mrež, v katerih sodelujejo osebe, ki novačijo žrtve, potovalne agencije, zasebne klinike, zdravstveni delavci in drugi.

Trgovina z otroki

Spolno izkoriščanje otrok

Spolna zloraba otroka je nasilje pri katerem odrasla oseba uporabi svojo moč in vpliv nad otrokom, da ga napeljuje ali sili k spolni dejavnosti ter pri tem izrabi njegovo zaupanje in spoštovanje. Otrok zaradi lastne razvojne nedozorelosti ne more svobodno razpolagati s svojo spolno integriteto, na spolne aktivnosti ni pripravljen in zanje ne more dati privoljenja. Spolna dejanja z otroki so prepovedana sama po sebi, ne glede na to ali je pri dejanju uporabljena prisila, sila, grožnja, ali je zlorabljen zaupni odnos, avtoriteta ali vpliv nad otrokom.

Med spolne zlorabe uvrščamo tudi spolno izkoriščanje otrok z namenom prostitucije. Po Konvenciji Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo je spolno izkoriščanje »uporaba otroka za potrebe spolnih dejanj proti ponudbi denarja ali druge oblike nagrade, plačila ali prednosti, ne glede na to, ali se ta nagrada, plačilo, obljuba ali prednost da otroku ali tretji osebi«. Med kazniva dejanja spolnega izkoriščanja otrok z namenom prostitucije uvršča: rekrutiranje otroka za prostitucijo ali povzročitev otrokovega sodelovanja v prostituciji; siljenje otroka v prostitucijo, izrabljanje ali drugo izkoriščanje otroka v te namene; ter zatekanje k otroški prostituciji«. Odgovornost za storjeno spolno izkoriščanje otroka je vedno na strani storilca.

Fotografije in posnetki spolne zlorabe otrok prikazujejo spolne aktivnosti mladoletnikov ali intimne predele otrok. Na posnetkih spolnih zlorab otrok so pogosto žrtve trgovine z otroki.

Med oblike spolnega izkoriščanja otrok sodijo tudi potovanja z namenom spolnega izkoriščanja otrok. Storilci, ki potujejo z namenom spolnega izkoriščanja in nasilne zlorabe otrok, lahko potujejo znotraj države ali v mednarodnem prostoru. Najpogostejše destinacije so države, kjer spolno izkoriščanje otrok ni kaznivo oz. tovrstna kazniva dejanja niso strogo preganjana.

Prisilno delo in delovno izkoriščanje otrok

Otroci so prisiljeni delati v nesprejemljivih in nevarnih delovnih okoljih ter pod družbeno nesprejemljivimi in večinoma tudi nezakonitimi delovnimi pogoji. Večina otrok mora delati zaradi lastnega preživetja in preživetja družine, vključeni so v najtežje oblike prisilnega dela, izpostavljeni so izjemno nevarnemu delu kot je delo v nevarnih rudnikih in na zdravju škodljivih delovnih mestih. Največ prisilnega dela med otroci je v revnejših državah.

Izkoriščanje otrok za izvrševanje manjših kaznivih dejanj

Otroci so prisiljeni v beračenje, žeparjenje ali izvajanje manjših tatvin, razpečevanje mamil ipd.

Prisilne poroke otrok

O prisilnih porokah govorimo, ko so mladoletna dekleta ali deklice prisiljene v zakonsko zvezo in nimajo možnosti izbire partnerja. Poroka ne pomeni nujno uradno sklenjene in registrirane zakonske zveze, lahko je neregistrirana, kot dogovor med družinami. Prisilne poroke vključujejo različne stopnje prisile ali prevare, od čustvenega pritiska s strani družine (če se uprejo družini, tvegajo izobčenje iz skupnosti) do fizičnega, ekonomskega in spolnega nasilja. Prisilne poroke se večinoma dogajajo v ruralnih okoljih, ki so izpostavljena revščini. Dekleta se poročijo zelo mlada, praviloma prekinejo šolanje, zato imajo zelo malo možnosti za napredovanje in samostojno življenje. Žrtve prisilnih porok so tudi dečki vendar v manjšem obsegu kot deklice.

Trgovina z organi, tkivi in krvjo otrok

Tudi otroci so žrtve trgovine z organi. Z namenom prodaje njihovih organov so otroci lahko ugrabljeni, ubiti ali prodani. Žrtve trgovine z ljudmi z namenom odstranitve organov so predvsem otroci v deželah v razvoju. Vendar tudi v Evropi pot nekaterih otrok konča na črnem trgu organov. 

Nezakonite posvojitve, ki so lahko povezane tudi z ugrabitvami otrok

Pri nezakonitih posvojitvah lahko pride do trgovine z otroki, ugrabitev otrok, prodaje otrok in drugih nezakonitih dejanj zoper otroke. Med nezakonite posvojitve sodijo posvojitve na črnem trgu in posvojitve, pri katerih nezakonito ravnajo agencije za posvojitve. Nezakonite posvojitve so lahko tudi posledica slabih varovalnih in nadzornih mehanizmov, napak agencij za posvojitve, sodišč ali slabo informiranih bodočih staršev. V primerih, kjer morajo bodoči starši za posvojitev otroka plačati visoke vsote denarja otrokovi biološki materi ali posredniku, obstaja velik sum, da gre za prevaro ali nezakonito posvojitev. Starši so pri legalnih posvojitvah dolžni plačati le stroške dokumentacije in prevoza. 

Število nezakonitih mednarodnih posvojitev se povečuje. Posebno pozornost je treba posvetiti posvojitvam iz držav, kjer je dovoljeno nadomestno materinstvo.

Izkoriščanje otrok za služenje v vojski ali oboroženih skupinah

Otroci so nezakonito s prevaro ali prisilo rekrutirani v vojsko ali oborožene skupine konfliktnih območjih. Mnogi rekrutirani otroci so ugrabljeni, na konfliktnem področju so se prisiljeni vojskovati, opravljati prisilna dela, pogosto so hkrati tudi žrtve spolnih zlorab in izkoriščanja. Otroke se za vojake izkorišča v vseh delih sveta in skoraj v vsaki državi, kjer je vojna. Otroke rekrutirajo tako vladne sile kot tudi paravojaške organizacije ali uporniške skupine. Po ocenah UNICEF-a otroci predstavljajo skoraj 10% vseh vojakov, ki se bojujejo v spopadih.

Trgovina z ljudmi v številkah

V svetu

Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je bilo leta 2016 v svetu:

  • 40,3 milijona žrtev sodobnega suženjstva, od tega 24,9 milijona žrtev prisilnega dela in 15.4 milijona žrtev prisilnih porok.
  • 71 % (29 milijonov) vseh žrtev so dekleta in ženske.
  • Ženske predstavljajo 99% žrtev prisilnega dela v spolni industriji in 84 % žrtev prisilnih porok.
  • 1 od 4 žrtev sodobnega suženjstva je otrok – skupaj okoli 10 milijonov.
  • Več kot tretjina žrtev prisilnih porok so otroci, skoraj vse žrtve so dekleta.
  • 152 milijonov otrok starih od 5 do 17 let opravljalo otroško delo (70 % v kmetijstvu, 17 % v storitvenih dejavnostih), največ v Afriki, sledi azijsko–pacifiška regija.

V Evropski uniji

  • Po podatkih Evropske komisije je bilo v letih 2015 in 2016 v članicah EU registriranih 20.532 žrtev trgovine z ljudmi, med njimi je skoraj četrina (23 %) otrok,
  • Prevladujočo obliko trgovanja predstavlja spolno izkoriščanje (56 % vseh registriranih žrtev), pri čemer so 95% žrtev ženske in dekleta.
  • Trgovanje s ciljem delovnega izkoriščanja narašča in predstavlja 26% vseh registriranih žrtev (80 % žrtev so moški).
  • Trgovina z otroki strmo narašča, v tem obdobju je bilo registriranih skoraj 4722 otrok, ki so bili žrtve.
  • Državljani EU so predstavljali 44 % žrtev, najpogosteje prihajajo iz Romunije. Madžarske, Nizozemske, poljske in Bolgarije. Največ žrtev, ki niso državljani EU prihaja iz Nigerije, Albanije, Vietnama, Kitajske in Eritreje.

V Sloveniji

V letu 2018 je:

  • bila prepoznana 101 žrtev trgovine z ljudmi, od tega 70 žensk;
  • 67 žrtev spolnega izkoriščanja, 28 žrtev prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj in 2 žrtvi prisilnega beračenja;
  • 32 žrtev z območja Kitajske (od tega 28 moških), 19 žrtev iz Madžarske, 18 iz Romunije ter po 10 iz Slovaške in Ukrajine;
  • policija je obravnavala 33 osumljencev, od tega je bilo 16 državljanov Slovenije (vir: poročilo 2018).