Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Odkrivanje, preiskovanje in pregon trgovine z ljudmi

Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je eno izmed kaznivih dejanj, ki je najbolj odzivno na ekonomske in socialne razmere na lokalni in svetovni ravni. Zato se njegove izvedbene oblike stalno spreminjajo in prilagajajo, kar narekuje organom pregona skrbno spremljanje tega problema ter tvorno medresorsko sodelovanje pri njegovi prepoznavi in pregonu.

Kazenski postopki zoper storilce teh kaznivih dejanj, če zoper njih ni odrejen pripor, praviloma trajajo več let. Razlog za to je v večjem številu storilcev, ki se postopku izognejo tudi z odhodom v tujino ali že ob kaznivem dejanju delujejo v tujini s sostorilci v Sloveniji.

Dejavnosti Policije

V letu 2024 je policija obravnavala 43 zaznanih sumov storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v skladu s 113. členom Kazenskega zakonika (v nadaljnjem besedilu: KZ-1), glede na obravnavane prijave je potrdila 18 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in v zvezi s tem na pristojna državna tožilstva podala kazenske ovadbe. V 12 primerih je ugotovila, da na podlagi zbranih obvestil in dokazov ni bilo podlage za podajo kazenske ovadbe, zato so bila na podlagi 10. odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZKP) na pristojno državno tožilstvo poslana poročila. Iz leta 2024 se obravnava še 13 kaznivih dejanj, te obravnave v okviru obdobnega poročanja še niso bile končane.

Pri navajanju statističnih podatkov so navedene posamezne osebe, kar pomeni, da se oseba (osumljenec ali oškodovanec) v preiskavi šteje samo enkrat, ne glede na to, v koliko kaznivih dejanjih je bila obravnavana.

Dejavnosti Državnega tožilstva

Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, ki je izključno pristojno za pregon kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z ljudmi, je tudi v letu 2024 aktivno opravljalo svojo nalogo na področju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po 113. členu, spravljanja v suženjsko razmerje po 112. členu in zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1.

V letu poročanja je SDT RS prejel eno kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 zoper dve fizični osebi in na škodo šestih oškodovank. Z navedeno kazensko ovadbo sta bili ovadeni še ena fizična in ena pravna oseba zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1 in v delu zoper pravno osebo še v zvezi z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). V letu poročanja je prejel kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1, in sicer zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo ter na škodo desetih oškodovank. Prejel je tudi eno poročilo po 10. odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ki je obravnavalo prijavo trgovanja z ljudmi.

 V letu poročanja so tožilci SDT sprejeli naslednje odločitve:

  • izdana sta bila dva sklepa o zavrženju zoper štiri fizične osebe in dve pravni osebi zaradi kaznivega dejanja po 113. členu KZ-1,
  • vložena je bila ena zahteva za preiskavo zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi kaznivega dejanja po 113. in 175. členu KZ-1, storjenih na škodo šestih oškodovank (pozneje je državni tožilec SDT RS zoper eno fizično osebo odstopil od pregona), in
  • eno obtožnico zoper devet fizičnih oseb zaradi kaznivega dejanja po 175. členu KZ-1, storjenega na škodo 31 oškodovank.

Posamezne zadeve se v istem poročevalskem obdobju obravnavajo v različnih fazah, torej od prejema kazenske ovadbe ali poročila v dopolnitev po desetem odstavku 148. člena ZKP do sprejetja državnotožilske odločitve, to je od vložitve zahteve za preiskavo in vložitve obtožnice do izdaje sklepa o zavrženju, lahko samo v posameznem delu. Glede na navedeno se o isti zadevi pogosto poroča pri postavki prejema kazenske ovadbe ali poročila po desetem odstavku 148. člena ZKP, pri postavki o zavrženju, pri postavki vložitve zahteve za preiskavo in pri postavki vložitve obtožnice. Mogoče je tudi, da odločitev v posamezni zadevi v času poročanja državnega tožilstva še ni bila sprejeta zoper vse ovadene osebe.

Dejavnosti Inšpektorata za delo

V primerjavi z letom 2023 se je v letu 2024 število ugotovljenih kršitev določb, ki urejajo pogoje zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji, nekoliko zmanjšalo. Ugotovljenih je bilo 53 kršitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljnjem besedilu: ZZSDT), v letu 2023 pa je bilo ugotovljenih 77 kršitev. 

Največ kršitev, in sicer 38, je bilo ugotovljenih zaradi nespoštovanja četrtega odstavka 7. člena ZZSDT, saj so delodajalci omogočali, da so tujci opravljali drugo delo kot tisto, za katero je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja veljavnosti enotnega dovoljenja ali modre karte EU, ali izdaje pisne odobritve dano soglasje, ali za katero je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo. Inšpektorji so ugotovili tudi pet kršitev petega odstavka 33. člena ZZSDT, ki določa, da se kot dokazilo o izpolnjenem pogoju zaposlovanja šteje, če tujec nastopi delo v 30 dneh od izdaje pisnega obvestila. V času trajanja delovnega razmerja morajo biti izpolnjeni vsi pogoji in elementi zaposlitve, navedeni na informativnem listu.

Inšpektorji so ugotovili tudi osem kršitev 36. člena ZZSDT, ki določa, da lahko delodajalec z napotenimi delavci izvaja storitve, vezane na dobavo blaga in servisiranja, na podlagi prijave začetka izvajanja storitev samo v taksativno navedenih primerih. Ugotovljeni sta bili tudi ena kršitev drugega odstavka 45. člena ZZSDT, ki določa, da je tujec dolžan na mestu, kjer dela, hraniti informativni list, če mu je bil vročen, ali dovoljenje za sezonsko delo in ga na zahtevo pristojnega nadzornega organa predložiti kot dokazilo v postopku, in ena kršitev četrtega odstavka 45. člena ZZSDT, ki določa, da mora tuji delodajalec med napotitvijo svojih delavcev v Slovenijo na kraju opravljanja storitve hraniti in na zahtevo dati na voljo nadzornemu organu pogodbo med naročnikom in izvajalcem storitve, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev in izvode pogodb o zaposlitvi (in njihov prevod v slovenski jezik) za vse napotene delavce, potrdila o njihovi vključenosti v sistem socialnega zavarovanja na podlagi zaposlitve v državi, kjer ima tuji delodajalec sedež, ter listine s področja varnosti in zdravja pri delu (in njihov prevod v slovenski jezik).

Dejavnosti Finančne uprave

V letu 2024 je Furs zaradi suma storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 199. člena KZ-1 (zaposlovanje na črno) podal pet kazenskih ovadb. Furs ni podal nobene kazenske ovadbe ali naznanila zaradi suma storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 196. členu (kršitev temeljnih pravic delavcev) KZ-1 je Furs v tem obdobju vložil 28 kazenskih ovadb. Od tega se jih 15 nanaša na tuje državljane (odgovorna oseba je bil tujec), v preostalih primerih je bila kazenska ovadba podana zoper slovenske državljane.

Furs je v letu 2024 opravil 6.415 nadzorov zaposlovanja na črno, v okviru katerih je opravil tudi nadzore zaposlovanja državljanov iz tretjih držav. Nezakonito zaposlovanje državljanov tretjih držav je bilo v nadzoru ugotovljeno pri 83 delodajalcih, za skupno 99 državljanov tretjih držav. Najpogosteje so bile nepravilnosti iz naslova nezakonitega zaposlovanja državljanov tretjih držav, ugotovljene v dejavnostih gradbeništva (F) in prometa (H), v predelovalni dejavnosti (C) in v dejavnosti gostinstva (I).

V letu 2024 je bilo v zvezi z nezakonitim zaposlovanjem državljanov tretjih držav zoper kršitelje pravne subjekte zaradi kršitve 6. alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 vodenih 73 prekrškovnih postopkov, od tega je bilo na dan 31. 12. 2024 končanih 67 prekrškovnih postopkov, 6 postopkov pa je še potekalo. V prekrškovnih postopkih je bilo zaradi kršitev nezakonitega zaposlovanja državljanov tretjih držav sankcioniranih 66 delodajalcev. Skupni znesek izrečenih glob za obravnavani prekršek po 5. alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 je pri kršiteljih pravnih subjektih, delodajalcih in njihovih odgovornih osebah znašal 399.000 evrov, izrečenih pa je bilo pet opominov. V zvezi z navedeno kršitvijo je bilo sankcioniranih tudi 128 delavcev državljanov tretjih držav, ki jim je bila zaradi storitve prekrška po tretjem odstavku 23. člena ZPDZC-1 izrečena globa v skupni višini 61.500 evrov in izrečenih je bilo pet opominov.