Skoči do osrednje vsebine

Odkrivanje, preiskovanje in pregon trgovine z ljudmi

Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je eno izmed kaznivih dejanj, ki je najbolj odzivno na ekonomske in socialne razmere na lokalni in svetovni ravni. Zato se njegove izvedbene oblike stalno spreminjajo in prilagajajo, kar narekuje organom pregona skrbno spremljanje tega problema ter tvorno medresorsko sodelovanje pri njegovi prepoznavi in pregonu.

Kazenski postopki zoper storilce teh kaznivih dejanj, če zoper njih ni odrejen pripor, praviloma trajajo več let. Razlog za to je v večjem številu storilcev, ki se postopku izognejo tudi z odhodom v tujino ali že ob kaznivem dejanju delujejo v tujini s sostorilci v Sloveniji.

Dejavnosti Policije

V letu 2022 je policija obravnavala šest kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, kar glede na leto 2021 nakazuje upad obravnavanih kaznivih dejanj (42). Obravnavala je tudi osem primerov, v katerih so bili ugotovljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, vendar na podlagi zbranih obvestil in dokazov ni bilo podlage za podajo kazenskih ovadb (tri v letu 2021).

Policija je v letu 2022 obravnavala skupno pet žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in štirinajst potencialnih žrtev trgovine z ljudmi. Kot žrtve so bile obravnavane državljanke Kolumbije, Venezuele in Slovenije, ki so bile izkoriščane zaradi prostitucije in drugih oblik spolnih zlorab ter zaradi prisilne poroke. Tako kot v preteklih letih torej policija najpogosteje prepoznava izkoriščanje žrtev zaradi prostitucije in spolnih zlorab, medtem ko so druge oblike izkoriščanja žrtev redkeje prepoznane (prisilno delo, prisilno izvrševanje kaznivih dejanj, služabništvo). Slovenija je ciljna država izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi, pa tudi tranzitna država za osebe iz jugovzhodne Evrope, ki preko Slovenije nadaljujejo pot v druge države članice EU. 

Zaradi suma storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi je policija obravnavala skupaj 25 oseb, in sicer 14 moških in 11 žensk. Med njimi so prevladovali državljani Slovenije.

Dejavnosti Državnega tožilstva

Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, ki je izključno pristojno za pregon kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z ljudmi, je tudi v letu 2022 aktivno opravljalo svojo nalogo na področju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po 113. členu, spravljanja v suženjsko razmerje po 112. členu in zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1.

V letu 2021 je tožilstvo prejelo in obravnavalo štiri kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, in sicer zoper devet fizičnih oseb in eno pravno osebo v škodo petih žrtev, med temi so bile tri ženskega spola in dve moškega.

Izdan je bil en sklep o zavrženju za eno fizično osebo zaradi kaznivega dejanja po 113. členu KZ-1, en sklep o zavrženju zoper eno pravno osebo zaradi kaznivega dejanja po 113. členu KZ-1 in vloženi sta bili dve zahtevi za preiskavo, in sicer zoper šest fizičnih oseb zaradi kaznivega dejanja po 113. členu KZ-1, storjenega v škodo dveh oškodovank.

Posamezne zadeve s področja trgovine z ljudmi so bile obravnavane tudi na okrožnih državnih tožilstvih.

Dejavnosti Inšpektorata za delo

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) je v letu 2022 ugotovil 27 kršitev določb Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanja in dela tujcev (ZZSDT). Največ kršitev (18) je bilo ugotovljenih zaradi nespoštovanja določbe četrtega odstavka 7. člena ZZSDT, ker so delodajalci omogočali, da so tujci opravljali drugo delo in ne tisto, za katero je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU ali izdaje pisne odobritve dano soglasje ali za katero je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo. V dveh primerih je bila ugotovljena kršitev V. odstavka 7. člena ZZSDT. V enem primeru je bila ugotovljena tudi kršitve določb 31. in 36. člena ZZSDT. 

Ugotovljenih je bilo pet kršitev Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmlS), kar je manj kot v letu 2021 (10), od tega štiri kršitve 12. člena ter ena kršitev 14. člena ZČmIS.

Inšpektorji so v letu 2022 ugotavljali tudi kršitve pravic delavcev (slovenskih in tujih državljanov), ki jih na delo v tujino oziroma v države članice Evropske unije napotujejo delodajalci, registrirani v Republiki Sloveniji. Ugotovljenih je bilo 115 kršitev 209. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa obvezne sestavine pogodb o zaposlitvi delavcev, ki jih delodajalec napoti na delo v tujino, in dve kršitvi 210. člena ZDR-1, ki posebej ureja položaj tujih napotenih delavcev.

IRSD ugotavlja, da delodajalci v čedalje večjem številu zaposlujejo delavce, ki prihajajo iz nekaterih azijskih držav (Indija, Bangladeš …) in so kot delovna sila nadomestili delavce iz držav nekdanje Jugoslavije. V letu 2022 so obravnavali primer agencije za posredovanje del, ki ima sedež na Portugalskem in je poslala na delo delavce, državljane Indije, v Republiko Slovenijo uporabniku, ki ni imel dovoljenja za opravljanje te dejavnosti v Republiki Sloveniji niti ni bil vpisan v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Zoper uporabnika je bil uveden postopek o prekršku zaradi kršitve drugega odstavka 166. člena Zakona o urejanju trga dela.

Dejavnosti Finančne uprave

V letu 2022 Finančna uprava Republike Slovenije ni podala nobene kazenske ovadbe ali naznanila zaradi suma storitve kaznivega dejanja, po 113. členu KZ-1 (trgovina z ljudmi).

Zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 (kršitev temeljnih pravic delavcev) je FURS v letu 2022 vložil 15 kazenskih ovadb in dve naznanili suma storitve kaznivega dejanja. Od teh se jih je deset nanašalo na tuje državljane, in sicer je bila v devetih primerih vložena kazenska ovadba samo zoper tuje državljane, v enem pa zoper slovenske in tuje državljane hkrati.