Biodiversa+

1. Vertikalna razsežnost varstva narave: stroškovno učinkovit načrt za vključitev podzemnih ekosistemov v post-2020 agende varstva biodiverzitete in spopadanja s podnebnimi spremembami (DarCo)

Slovenski partnerji:
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Nacionalni inštitut za biologijo
Nosilka slovenskega dela: doc. dr. Maja Zagmajster

Partnerji:
Raziskovalne institucije iz Italije, Avstrije, Belgije, Francije, Finske, Nemčije, Portugalske, Romunije, Španije in Švice

Financiranje:
208.482 EUR (2022–2026)

Povzetek:
Projekt DarCo raziskuje podzemne ekosisteme, ki so pomembni za oskrbo s pitno vodo in ohranjanje biodiverzitete. S pomočjo podatkovnih zbirk in modeliranja odzivov vrst na človeške pritiske bo projekt omogočil dinamično kartiranje podzemeljskega življenja v Evropi. Cilj je razviti načrt za zaščito teh ekosistemov, dopolniti mrežo zavarovanih območij Natura 2000 in dvigniti družbeno ozaveščenost o pomenu podzemnih habitatov. 

2. Biotska raznovrstnost planktona z daljinskim zaznavanjem in omskimi tehnologijami v Sredozemskem morju (PETRI-MED) 

Slovenski partner:
Nacionalni inštitut za biologijo
Nosilka slovenskega dela: dr. Tinkara Tinta

Partnerji:
Raziskovalne institucije iz Španije, Francije, Italije in Izraela

Financiranje:
210.000 EUR (2022–2026)

Povzetek:
Projekt PETRI-MED analizira mikrobni plankton, ključnega za biogeokemične procese. Združuje podatke iz satelitskih opazovanj (Ocean Colour, Copernicus) in genomske tehnologije z umetno inteligenco za napovedovanje prostorskih in časovnih trendov. Cilj je izboljšati upravljanje morskih ekosistemov in podporo politikam za prilagajanje podnebnim spremembam. 

3. Ohranjanje naravne dediščine volkov: multidisciplinarni pristop k učinkovitemu in družbeno sprejemljivemu upravljanju križanja volkov in psov v Evropi (Wolfness)

Slovenski partner:
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Nosilec slovenskega dela: doc. dr. Tomaž Skrbinšek

Partnerji:
Raziskovalne institucije iz Italije, Nemčije, Španije, Švedske, Portugalske in Turčije

Financiranje:
210.000 EUR (2022–2026)

Povzetek:
Projekt Wolfness se osredotoča na problem križanja volkov in psov. Razvijal bo standardizirane genetske metode za oceno križancev, proučeval fenotipske učinke introgresije in ocenjeval družbeno sprejemljivost upravljavskih ukrepov. Cilj je izboljšati varstvo genetske pestrosti volkov in podpreti politike EU za ohranjanje narave. 

1. Razvoj analitičnih orodij in upravljanja podatkov za združevanje in izboljšanje projektov s fotopastmi poklicne in državljanske znanosti v Evropi (BIG PICTURE) 

Slovenski partnerji:
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Fakulteta za varstvo okolja; Univerza na Primorskem
Nosilec slovenskega dela: prof. Klemen Jerina

Partnerji:
Raziskovalne institucije iz Norveške, Francije, Italije, Nemčije, Švedske in Poljske

Financiranje:
210.000 EUR (2022–2026)

Povzetek:
Projekt BIG PICTURE razvija orodja za združevanje podatkov iz fotopasti ter uporabo umetne inteligence za analizo. Cilj je demonstrirati uporabo teh tehnologij na primerih izbranih vrst in habitatov ter izboljšati dolgoročno spremljanje biodiverzitete na evropski ravni. 

2. Razvoj in testiranje metod za monitoring podzemne biodiverzitete na krasu (Sub_BioMon)

Slovenski partner:
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Nosilka slovenskega dela: doc. dr. Maja Zagmajster

Partnerji:
Raziskovalne institucije iz Belgije, Italije, Madžarske, Romunije in Luksemburga

Financiranje:
209.812 EUR (2022–2026)

Povzetek:
Projekt Sub_BioMon razvija metode za monitoring kraških habitatov, ki omogočajo časovne in prostorske primerjave. Uporablja nove genetske metode, kot sta eDNA in črtno kodiranje DNA, za izboljšanje poročanja skladno z EU Direktivo o habitatih ter podporo upravljanju kraških ekosistemov.

Razpisi BiodivProtect, BiodivMon in BiodivNBS združujejo raziskovalce iz različnih držav pri razvoju inovativnih metod za spremljanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ciljajo na podporo trajnostnemu upravljanju naravnih virov, izboljšanje znanstvenega sodelovanja v Evropi ter ozaveščanje javnosti in deležnikov o pomenu biodiverzitete.

S področja ohranjanja biotske raznovrstnosti so bili na JTC 2023-2024 BiodivNBS izbrani trije projekti s slovenskimi partnerji:

1. Sončne elektrarne: priložnost za obnovitev biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih (BioSolar)

Slovenski partner: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Nosilec slovenskega dela: dr. Igor Lončarski

Partnerji: 
Raziskovalne institucije iz Španije, Portugalske, Švedske, Kanade, Poljske, Madžarske in Islandije

Sofinanciranje: 93.610 EUR

Povzetek: 
BioSolar obravnava potencial velikih, v naravni prostor umeščenih, sončnih elektrarn (solar panel farms) kot priložnosti za obnovitev biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih. Povečuje sinergije med obnovljivimi viri energije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti s preučevanjem transformacije degradiranih kmetijskih zemljišč v naravne habitate za rastlinske in živalske vrste. V okviru projekta bo raziskan vpliv na naravnih danostih zasnovanih rešitev (Nature Based Solution - NbS) pri postavitvi farm sončnih panelov, z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti in zagotavljanja ekosistemskih učinkov, kot so izboljšanje kakovosti tal, zmanjšanje uporabe pesticidov in zagotavljanje habitata za opraševalce in druge živalske vrste. Projekt združuje interdisciplinarni pristop, ki vključuje biologijo, ekologijo, ekonomijo, krajinsko upravljanje, energetske študije in finance biotske raznovrstnosti, z namenom oblikovanja trajnostnih prakse razvoja sončnih elektrarn. Projekt bo prispeval k razvoju znanstveno utemeljenih smernic biotske raznovrstnosti (SbBG) za spremljanje biotske raznovrstnosti in njeno vključevanje v odločitve investitorjev ter energetske politike. Raziskave se bodo izvajale v različnih evropskih regijah (Španija, Portugalska, Švedska, Poljska), kar bo omogočilo primerjavo vplivov v različnih podnebnih razmerah. 

2. Spodbujanje kakovosti tal in biotske raznovrstnosti v vinogradniških ekosistemih z rešitvami, ki temeljijo na naravi (SOILDIVINE)

Slovenski partner: 
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta – Oddelek za agronomijo
Nosilec slovenskega dela: dr. Stanislav Trdan

Partnerji:
Raziskovalne institucije iz Italije, Španije in Portugalske

Sofinanciranje: 300.000 EUR 

Povzetek: 
V sklopu raziskovalnega dela bodo na Biotehniški fakulteti preučevali zastopanost škodljivih in koristnih vrst (predvsem žuželk) v medvrstnem prostoru in prostoru v vrstah (pod trtami). Demonstracijske vinograde bodo izbrali v dveh vinorodnih deželah, tj. na Primorskem in v Podravju. Na Primorskem bodo zastopanost škodljivih in koristnih vrst preučevali v vinogradu s polovično obdelanim medvrstnim prostorom (polovica medvrstnega prostora bo zatravljena) in obdelanim prostorom v vrstah ter v vinogradu z zatravljenim medvrstnim prostorom in herbicidnim pasom v vrstah. V Podravju bodo v isti namen izbrali zatravljena  vinograda, pri čemer bo eden z zatravljenim prostorom v vrsti, drugi pa bo imel pas v vrsti poškropljen s herbicidom. Številčnost talnih škodljivcev bomo ugotavljali s talnimi izkopi, številčnost nadzemskih škodljivcev (marmorirane smrdljivke, pasastega in križastega grozdnega sukača) pa s feromonskimi pastmi, ki jih bodo v rastni dobi pregledovali v 14. dnevnih intervalih. Za spremljanje številčnosti ameriškega škržatka bodo uporabili lepljive plošče, ki jih bodo prav tako pregledovali v 14. dnevnih intervalih. Prav tako bodo v vinogradih postavili talne pasti (pitfall pasti) za spremljanje drugih vrst škodljivih in koristnih vrst. Na obeh vinorodnih območjih bodo spremljali tudi številčnost nadzemnih koristnih organizmov (polonice, tenčičarice, plenilske stenice, plenilske pršice, plenilski resarji, opraševalci) in talnih koristnih organizmov (talne plenilske pršice, deževniki). Spremljanje navedenih organizmov bo potekalo po protokolih Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO). Prav tako bodo v vinogradih analizirali lastnosti tal. V raziskavi bodo sočasno uporabili več okoljsko sprejemljivih metod v varstvu rastlin (feromonske vabe, lepljive plošče, varovalni posevki), katerih učinkovitost v slovenskih razmerah še ni bila preučevana, njihova uporaba pa je dovoljena tudi v ekološkem vinogradništvu. Rezultati raziskave bodo uporabni na področjih biodiverzitete, kmetijstva, varstva rastlin in še posebno na področju ekološkega vinogradništva. 

3. Krepitev globalnega zdravja preko na naravi temelječe rešitve zdravilnih gozdov (PHorestAll)

Slovenski partnerji: Univerza v Mariboru, Inštitut za balneologijo in klimatologijo; Gozdarski inštitut Slovenije; Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
Nosilec slovenskega dela: prof. dr. Sonja Šostar Turk.

Partnerji:
Raziskovalne institucije iz Portugalske, Španije, Poljske, Tajvana, Litve in Nemčije

Sofinanciranje: 300.000 EUR

Povzetek: 
V okviru projekta bodo slovenski partnerji Univerza v Mariboru, Gozdarski inštitut Slovenije in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano skupaj z ostalimi partnerji projekta razvijali praktične metode za ocenjevanje gozdov s potencialnim vplivom na dobro počutje za zdravje ljudi, zdravje gozdov in vidike ohranjanja biotske raznovrstnosti ter zagovarjanje potreb po njihovem ohranjanju. Vzpostavili bodo povezave med intervencijami v gozdovih (gozdnimi terapijami)I na različnih geografskih lokacijah (izbranih gozdovih) in letnih časih, ter preučevali z gozdovi povezane biološke indikatorje, ki imajo potencialen vpliv na dobro počutje in zdravje ljudi. Z vključevanjem različnih deležnikov v vzajemno učenje za raziskovanje razmerja med rabo gozdov ter bio-psiho-socialnimi dejavniki in rezultati dobrega počutja, bodo razvijali priporočila za zavestno in trajnostno rabo okolja ter izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi. Glavni cilj je razviti na naravi temelječe rešitve, ki spodbujajo ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostno upravljanje gozdov in izboljšanje zdravja ljudi.