Projekti in programi

Prosilcem za mednarodno in začasno zaščito ter osebam s priznano mednarodno in začasno zaščito bomo nudili podporo psihiatra. V primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilcev za mednarodno zaščito se bo zanje financirala nastanitev v drugo primerno institucijo.

Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljevanju: SSEU) omogoča Evropski uniji, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici, državi pristopnici ali regiji. Pomoč iz SSEU je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice in so namenjena financiranju ukrepov za odpravo škode.

Vlada se je hitro odzvala in sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav, ki so v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje. Celovita obnova bo dolgotrajna, vključuje ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter oblike nadaljnje pomoči prizadetim. V procesu obnove ima osrednje mesto premišljeno prostorsko načrtovanje. Skupen cilj je večja odpornost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Razvoj in vzpostavitev novega storitvenega modela Zavoda RS za zaposlovanje s krepitvijo digitalnega poslovanja«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

V okviru Stične točke vodimo in nadziramo vpeljavo novih programov in storitev, katerih cilj je zmanjšati škodo zaradi uporabe prepovednih drog in snovi, prepovedanih v športu ter izboljšati pomembne pokazatelje zdravja družbe.

Med prosilci, ki so za mednarodno zaščito zaprosili v Republiki Sloveniji, so tudi posamezniki, ki se lahko zaradi različnih razlogov odločijo za vrnitev v domovino. Ta vrnitev mora biti zanje varna in pri tem jim lahko v primerih, da nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi plačali prevoz domov, pomoč nudi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Po tem, ko Ministrstvo za notranje zadeve ustavi azilni postopek, se uredi vse potrebno za vrnitev teh posameznikov v matično državo.

Ministrstvo kot upravičenec skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom RS za zaposlovanje, v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 izvaja operacijo Platforma trga dela, ki se financira iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+)

Programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so namenjeni vključevanju državljanov tretjih držav, oseb z začasno in mednarodno zaščito v slovensko družbo. Znanje jezika je bistveno za uspešno vključevanje na številnih področjih, med drugim na trg dela. Namen projekta je tudi, da čim več oseb iz tretjih držav pristopi k opravljanju izpita iz slovenskega jezika, ki je pogoj za pridobitev določenih pravic.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov se pri svojem delu srečujejo z različnimi kategorijami oseb, med drugim tudi z ranljivimi kategorijami, kamor sodijo žrtve različnih zlorab, mladoletniki brez spremstva, osebe z duševnimi motnjami in vedenjskimi težavami, ki zahtevajo določene strokovne pristope. Te pristope in metode dela bodo lahko strokovni delavci videli in jih implementirali preko študijskih obiskov drugih inštitucij in namestitvenih kapacitet, kjer se srečujejo s podobno ali isto populacijo.

Osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljamo denarna nadomestila za nastanitve na zasebnem naslovu. Financiramo informiranje v jeziku, ki ga razumejo, prevode spričeval in diplom ter stroške, povezane z izobraževanjem, kot so nakupi delovnih zvezkov in udeležba na različnih šolskih aktivnostih

V skladu z Dublinsko uredbo Republika Slovenija sprejema in predaja osebe, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi članici za obravnavo njihove prošnje za mednarodno zaščito. Omenjene osebe si vrnitve v odgovorno državo članico ne želijo in se le-tej tudi upirajo. V takem primeru pri prevozih sodeluje usposobljeno varnostno osebje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila pogodbo o sofinanciranju operacije »Projektno učenje mlajših odraslih – PUM-O+«, ki se izvaja v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost« in specifičnega cilja ESO4.8 »Pospeševanje dejavnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine«.

Prizadevanja za spremembe ustave, ki jih je ob začetku mandata obljubila koalicija vlade dr. Roberta Goloba, so v polnem teku. Skladno z dogovorom parlamentarnih strank na srečanju s predsednikom vlade oktobra 2022, smo najprej pristopili k uveljavitvi tistih ustavnih sprememb, ki uživajo širšo podporo. V državnozborski proceduri so tako že predlogi za izločitev postopka imenovanja sodnikov iz Državnega zbora, predlog za poenostavitev postopka oblikovanja vlade in predlog za hitrejše delo Ustavnega sodišča. Nismo pozabili tudi na obljubo o spremembi volilnega sistema, za katero pa bo potrebno še kar nekaj pogovorov in usklajevanj.

S pomočjo projekta bodo preventivno zdravstveno pregledane vse osebe, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno ali začasno zaščito. V okviru projekta se krijejo stroški za prevajalce, mesečne žepnine prosilcev za mednarodno zaščito in plačila za opravljena vzdrževalna dela v azilnem domu.

Na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izvajamo ukrep Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Projekt smo poimenovali Usposabljamo in prilagajamo. Ukrep je del razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast znotraj komponente Trg dela, kjer si prizadevamo za zmanjšanje negativnih strukturnih trendov in izboljšanje zaposlitvenih možnosti za invalide.

Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) prispeva k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov, kar zajema različne vidike skupne azilne politike in politike priseljevanja Evropske unije (EU). Prav tako podpira ukrepe, povezane z azilom, zakonitim priseljevanjem in vključevanjem državljanov tretjih držav, ter operacije s področja vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na območju EU.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bomo z evropskimi s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost izvedli projekt Vzpostavitev podatkovnega skladišča MKGP. Gre za enega od osmih projektov digitalne preobrazbe na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

Čezmejni večdržavni projekt skupnega evropskega interesa (ang. Important Projects of Common European Interest, IPCEI) »Mikroelektronika-2« krepi zmožnost držav članic EU pri vzpostavitvi in povečanju avtonomije in odpornosti EU na področju verig vrednosti polprevodnikov, v katerem namerava sodelovati tudi Slovenija, in sicer v sklopu nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost - Digitalna transformacija gospodarstva.

Namen projekta v okviru kohezijske ovojnice je vzpostavitev celovite in geografsko uravnotežene mreže javno dostopnih polnilnih mest velikih moči za lahka električna vozila, ki bo zagotavljala zanesljivo, interoperabilno in uporabnikom prijazno infrastrukturo za polnjenje vzdolž ključnih cestnih koridorjev v okviru cestnega omrežja TEN-T na Hrvaškem, Poljskem in v Sloveniji. Projekt je usmerjen v zagotavljanje neprekinjene električne mobilnosti na čezmejnih prometnih tokovih ter v odpravo obstoječih infrastrukturnih ozkih grl, zlasti na odsekih z nezadostno gostoto visoko zmogljivih polnilnih mest. Konzorcij projekta sestavljajo 3 konzorcijski partnerji: Tesla Poland sp. z o.o., Tesla Hrvatska d.o.o., Tesla Energy d.o.o. Slovenija.

Pogostejši ekstremni vremenski dogodki zahtevajo boljše sodelovanje med državnimi institucijami in lokalnimi organizacijami, ki skrbijo za obveščanje in zaščito prebivalcev. Projekt Razvoj odpornosti na izredne vremenske dogodke na lokalni ravni v Srednji Evropi (LOCALIENCE) je z razvojem novih metod in orodij za učinkovitejše opozarjanje in izboljšano komunikacijo ob naravnih nesrečah okrepil odpornost skupnosti.