Projekti in programi

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Učne delavnice+«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4: »Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7: »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, v okviru specifičnega cilja ESO4.8: »Pospeševanje dejavnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine (ESS+)«.

Pokojninska reforma je ena ključnih reform vlade, s katero zagotavljamo dolgoročno stabilnost sistema ob zagotavljanju dostojnih pokojnin. Spremembe, ki jih prinaša reforma, so rezultat pogajanj pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta in širše razprave z drugimi deležniki ter pomenijo pomemben korak k stabilnemu, vzdržnemu in pravičnejšemu pokojninskemu sistemu za vse generacije. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma do leta 2035.

Dograditev nove infekcijske klinike – 1. faza obsega 24.800 kvadratnih metrov bruto površine. V objektu je predvidena ureditev prostorov za zahtevnejši bolnišnični program, ki je ključen za nadaljnje kakovostno in nemoteno delo klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Sodobni trendi digitalizacije vse bolj vplivajo na izboljšanje kakovosti in učinkovitosti storitev v dolgotrajni oskrbi in socialnem varstvu. Projekt DIGIDO je osredotočen na digitalizacijo sistema zapisovanja, shranjevanja in uporabe podatkov na teh področjih v Sloveniji.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo sodeluje kot projektni partner v evropskem projektu embrAIsme – Improving conditions and policies for SMEs to embrace AI, ki se izvaja v okviru programa Interreg Europe 2021–2027 in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Namen projekta je vzpostaviti digitalno in usklajeno upravljanje železniških zmogljivosti na evropski ravni z izboljšanjem čezmejne izmenjave podatkov, interoperabilnosti in skupnih IT-rešitev. Projekt podpira učinkovitejše načrtovanje in upravljanje prometa ter prispeva k večji zanesljivosti, učinkovitosti in konkurenčnosti železniškega prometa v enotnem evropskem železniškem prostoru.

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

Namen projekta »Izvajanje izobraževanj za osebe na prestajanju zaporne kazni« je omogočiti osebam, ki prestajajo zaporno kazen, pridobitev izobrazbe in kvalifikacij, kar bo olajšalo njihovo tranzicijsko obdobje po končanem prestajanju kazni ter pospešilo proces resocializacije, prilagojen njihovim specifičnim potrebam.

Mehanizem Celostnih teritorialnih naložb je določen v šestem členu Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, preko katerega se na podlagi trajnostne urbane strategije, ki jo sprejme mestni oziroma občinski svet mestne občine, izvaja trajnostni razvoj mest.

Dezinformacije so namerno zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države, da bi zavajali ali manipulirali s posamezniki in javnim mnenjem za dosego specifičnih gospodarskih, političnih ali družbenih ciljev.

Cilj projekta Premična e-Dediščina 2023–2025 je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

V okviru projekta Nadgradnja sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju (SOVIR) razvijamo digitalne rešitve in nadgrajujemo merilno infrastrukturo za učinkovito opozarjanje na vremensko pogojene izredne razmere, saj vse pogostejše ujme, ki so posledica podnebnih sprememb, zahtevajo hitro in zanesljivo obveščanje prebivalcev.

Program Usposabljanje javnih uslužbencev za kompetence prihodnosti na Upravni akademiji, Direktorat za kakovost, Ministrstvo za javno upravo, izvajamo z namenom uresničevanja ciljev v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki je umeščen v cilj politike CP4: Bolj socialna in vključujoča Evropa.

Za zagotovitev digitalne preobrazbe je potrebna učinkovita informatika v državni upravi, ki se po eni strani sooča z zahtevami po digitalizaciji poslovnih procesov in uvajanju informacijskih rešitev in storitev javne uprave, na drugi strani pa z zahtevo po zmanjšanju stroškov ter s ciljem optimizacije poslovanja in povečanja operativne učinkovitosti.

Digitalna preobrazba gospodarstva, družbe in javne uprave je bistvenega pomena za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije. Cilj operacije je omogočiti državljanom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in javnim organom uporabo pametnih digitalnih javnih storitev za poslovanje z državo.

Namen Stičišča za oblikovanje politik je omogočiti razvoj novih in celovitih rešitev na področju politik in ukrepov v javnem sektorju preko sodelovanja in eksperimentiranja s široko raznovrstnimi skupinami ljudi. Želimo podpreti procese odločanja na način, ki vključuje raznolike deležnike, kot so nevladne organizacije, skupnosti, strokovnjaki, univerze, raziskovalni centri in podjetja.

Države članice so vzpostavile pomorska nacionalna enotna okna preko katerih lahko ladjarji in pomorski agenti v elektronski obliki izpolnijo obveznosti poročanja za ladje, ki vplujejo v pristanišča in izplujejo iz njih. Za olajšanje pomorskega prometa in nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za ladjarske družbe bo potrebno postopke poročanja dodatno poenostaviti in uskladiti tako, da bodo tehnološko nevtralni in bodo spodbujali načine poročanja, primerne za prihodnost.

Projekt SEMAS EMSWe bo omogočil vzpostavitev Evropskega enotnega okenca za pomorstvo (EMSWe) v sedmih državah članicah, s ciljem uskladitve elektronske izmenjave potrebnih informacij o prihodu, bivanju in odhodu ladij v pristaniščih ter zagotovitve, da je mogoče podatke na enak način posredovati v vsako obstoječe nacionalno pomorsko enotno okence v posamezni državi članici (Uredba (EU) 2019/1239).

Namen projekta je zagotoviti varno in sodobno parkirno infrastrukturo za tovorna vozila na jedrnem koridorju TEN-T ter izboljšati varnost, učinkovitost in delovne pogoje voznikov. Projekt prispeva k zmanjšanju prometnih tveganj, emisij in nepotrebnih voženj ter k bolj trajnostnemu in zanesljivemu delovanju mednarodnega tovornega prometa.

Projekt podpira integracijo avtobusnega, železniškega in drugih trajnostnih oblik mobilnosti ter prispeva k večji učinkovitosti javnega potniškega prometa in preusmerjanju potovanj na okolju prijaznejše načine prevoza.

Mladoletniki brez spremstva so ciljna skupina tujcev, ki je izredno ranljiva in potrebuje posebno, dodatno podporo. Njihov sprejem ter posledično nastanitev in oskrba morata biti zelo specializirana in dodatno okrepljena. Namen projekta je tako izvedba sistemske ureditve nastanitve in oskrbe mladoletnikov brez spremstva, ki je bila sprejeta v letu 2023.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov bodo preko študijskih obiskov obiskali države s ciljem spoznati dobre in slabe prakse drugih držav ter izzive, s katerimi se soočajo, da bi se v slovenski sistem preneslo rešitve, ki bodo izboljšale vključenost tujcev v družbo.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete in varnosti bivanja v integracijskih hišah.

Z izvedbo tega projekta bomo nadaljevali s širitvijo celostnega večagencijskega pristopa tako vladnih kot nevladnih služb pri preprečevanju in ozaveščanju o nevarnostih, ki jih prinaša radikalizacija. Nadalje se bo širilo znanje in mreženje strokovnjakov iz znanstveno raziskovalne in druge strokovne sfere.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Krepitev mreže pisarn za delodajalce«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

S Strategijo razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do 2030 in Strategijo razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do 2030 (v nadaljnjem besedilu: strategiji) Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije, kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe, prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi.

Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov.

Namen projekta Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave (Danube Water Balance) je vzpostaviti enoten model vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo prispeval k izboljšanju čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda, k trajnostnemu načrtovanju in prilagajanju na podnebne spremembe ter k učinkovitejšemu sodelovanju med državami v porečju reke Donave.

Namen projekta je spodbujati razvoj celovitih rešitev večmodalnosti, ki povezujejo hojo, kolesarjenje in javni potniški promet kot privlačno alternativo uporabi osebnega avtomobila. S prenosom znanja iz držav z naprednimi večmodalnimi sistemi, analizo trenutnega stanja in izvedbo pilotnih projektov bo projekt odpravljal ključne vrzeli v prometni povezljivosti. Poseben poudarek bo na rešitvah, kot so varna parkirišča za kolesa, prevoz koles z JPP, souporaba koles ter omogočanje enostavnega odhoda s postaje JPP s preoblikovanjem ulic, ki povezujejo postajališča z mestnim središčem. Ob tem pa bo projekt prispeval tudi k razvoju strategij, akcijskih načrtov in krepitvi strokovnih kompetenc na področju trajnostne mobilnosti.

Glavni namen je nadgraditi obstoječe in vpeljati nove javne digitalne storitve, ki bodo enostavne, dostopne, široko uporabljene in ki bodo uporabnikom omogočale boljše načrtovanje in izvedbo potrebnih korakov pri izvedbi postopka javnega naročanja.

Sistem e-JN mora uporabnikom, ki so udeleženi v postopkih javnega naročanja v različnih vlogah, zagotavljati avtomatizirano izvajanje postopkov z upoštevanjem načela »samo enkrat« (once-only principle) in izvajanju postopka po v naprej definiranem modelu upravljanja poslovnih procesov, kot ga definira zakonodaja. Navedeno stanje bo lahko vzpostavljeno z nadgradnjami sistema, ki morajo zajemati tudi spremembe in dopolnitve z zunanjim svetom (drugimi sistemi s katerimi se sistem e-JN povezuje in izmenjuje podatke). Podpora uporabnikom preko neposrednega kontakta mora biti izjema in ne pravilo, kar bo posledica spremenjenega pristopa izvajanja podpore in uvajanja novih metod in tehnologij.

V okviru evropskega programa EU4Health je bil objavljen razpis za zbiranje predlogov za oddajo projektov za krepitev koncepta "eno zdravje". Slovenija je prijavila projekt Spremljanje virusov influence A pri pticah, sesalcih in okolju (angleško Influenza A Viruses Surveillance in Birds, Mammals, and Environment – IAVSur – BME).

Namen projekta je na naprednih informacijskih orodjih izdelati nov informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem upravljanju in vodenju (KUV) v Republiki Sloveniji. Programska zasnova, na katero bodo vsebinsko preneseni obstoječi moduli ISPO, bo nadgrajena z moduli kritična infrastruktura (KI), obrambno načrtovanje (ON) in podpora države gostiteljice (PDG).

Namen projekta je dopolniti informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem vodenju in upravljanju (KUV) z zagotovitvijo rešitev za vizualizacijo prostorskih in drugih podatkov ter izbranih dogodkov v skupno situacijsko sliko. Ta bo omogočala hitrejši vpogled v krizni situacijo in zato podporo odločevalcem na različnih ravneh ter v različnih kriznih situacijah.

Kartografski podatki so osnovni sloj v informacijskih sistemih za podporo odločanju in v situacijskih slikah. Posodobljene kartografske podlage v merilu 1: 25 000 bodo prvi in najbolj precizen nivo na državni ravni, kar bo podprlo procese načrtovanja in usklajevanja izvajanja aktivnosti akterjev kriznega upravljanja in vodenja na operativni ravni.

Na področju kritične infrastrukture Ministrstvo za obrambo kritičnim subjektom zagotavlja podporo, zlasti v smislu strokovne pomoči in organizacije usposabljanj na temo odpornosti. Nabor primernih usposabljanj odraža dejanske potrebe subjektov, v oviru projekta USPOZKI pa se izvedena usposabljanja sproti analizira, nadgrajuje in prilagaja za nadaljnjo izvedbo ali uporabo v e-učilnici.

Sklad za modernizacijo je program Evropske unije, vzpostavljen za obdobje 2021-2030 za podporo naložbam v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v nekaterih državah članicah. Sklad za modernizacijo prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora s podporo zelenemu ter socialno pravičnemu prehodu in deluje pod odgovornostjo držav članic upravičenk.

V skladu s prvim odstavkom 136. člena Energetskega zakona (v nadaljnjem besedilu: EZ-2) lahko država z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije ter celovitega energetskega prestrukturiranja dodeljuje finančne spodbude za spodbujanje različnih naložb in aktivnosti, neposredno povezane s temi naložbami.

Projekt Aktivno inkluzivno v ospredje postavlja invalide in njihove možnosti vključevanja v šport. Projekt naslavlja nove priložnosti za aktivno življenje, povezovanje in razvoj športnih programov, ki bodo prilagojeni različnim oblikam in stopnjam oviranosti. S tem šport postaja orodje za socialno vključenost, enakost in gradnjo skupnosti.

Šport je največji, kadar je dostopen vsem. Zato posebno pozornost namenjamo rekreativnim in inkluzivnim programom. Z nacionalnim projektom Zmigaj se do vadbe ustvarjamo mrežo strokovno vodenih, brezplačnih programov, ki spodbujajo gibalno neaktivne odrasle, da ponovno najdejo veselje v gibanju.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Spodbujanje zaposlovanja - Zaposli.me+«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4: »Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6: »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela«, v okviru specifičnega cilja ESO4.1: »Izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijski ukrepi za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem v okviru izvajanja jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela ter neaktivne osebe kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva (ESS+)«.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Neformalno izobraževanje in usposabljanje (NIU+)«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4: »Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6: »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« specifičnega cilja »ESO4.1: Izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijski ukrepi za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem z izvajanjem jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela ter neaktivne osebe kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva (ESS+)« Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027 v Sloveniji«.

Danes na vsakem koraku slišimo besedni zvezi "zeleni prehod" in "trajnostni razvoj", vendar hkrati ugotavljamo, da se razumevanje pojmov "zeleno", "ozelenitev" in "trajnostno" lahko zelo razlikuje. V Sloveniji predstavljata osnovno izhodišče za razumevanje "zelenega prehoda" in "trajnostnega razvoja" nedvomno temeljna mednarodna akta na tem področju, ki sta zavezujoča tudi za Slovenijo: Evropski zeleni dogovor in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki sta med seboj povezana, vendar ima vsak svoje cilje.

INSPIRING ERA je projekt Obzorja Evropa, ki podpira države članice in deležnike pri skupnem izvajanju politik evropskega raziskovalnega prostora ter spodbuja izmenjavo znanja in dobre prakse.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Usposabljanje na delovnem mestu (UDM +)«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4: »Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6: »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« specifičnega cilja »ESO4.1: Izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijski ukrepi za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem z izvajanjem jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela ter neaktivne osebe kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva (ESS+)« Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027 v Sloveniji«.

Drugi Švicarski prispevek je finančni instrument, ki se izvaja v obdobju 2019–2029 in je namenjen trinajstim državam članicam Evropske unije za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik znotraj unije. Od skupno 1,102 milijarde švicarskih frankov je v okviru drugega Švicarskega prispevka Republiki Sloveniji namenjenih 16 milijonov švicarskih frankov.

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete ter varnosti bivanja v Azilnem domu. Ob povečanem številu migrantov in tudi posledično povečanem številu zaposlitev v zadnjem času smo ugotavljali, da so potrebne določene investicije v prostore, ki so potrebni za nastanitev in tudi za delovanje Azilnega doma.

Namen projekta je vzpostavitev čezmejne mreže javno dostopnih hitrih polnilnih mest velikih moči za lahka in težka električna vozila vzdolž jedrnega in celovitega cestnega omrežja TEN-T v petih kohezijskih državah – Sloveniji, Madžarski, Hrvaški, Poljski in Slovaški. Projekt je usmerjen v sistematično zapolnjevanje infrastrukturnih vrzeli na ključnih prometnih koridorjih EU ter zagotavljanje neprekinjene, interoperabilne in uporabnikom prijazne polnilne infrastrukture za čezmejno mobilnost. V projektu sodelujejo 4 konzorcijski partnerji - Allego (Nizozemska), Petrol (Slovenija, Hrvaška), Greenway (Poljska) in Emobility Solutions (Madžarska).

Namen projekta FS-e-FUTURE je nakup, razvoj in implementacija celovite elektrifikacije ter hkratna razširitev in obnova elektroenergetske infrastrukture na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki ga upravlja družba Fraport Slovenija d.o.o.. Letališče leži na stičišču dveh glavnih koridorjev cestnega TEN-T omrežja: Baltsko-Jadranskega in Sredozemskega in je osrednje slovensko mednarodno letališče. Projekt je usmerjen v sistemsko razogljičenje zemeljskih operacij (Ground Handling Operations) z nadomeščanjem obstoječih dizelskih in drugih fosilnih energentov z električno energijo, ter v povečanje energetske učinkovitosti in zanesljivosti napajanja kritične letališke infrastrukture.

Namen projekta GrEn4Tran je, da se z vzpostavitvijo polnilne infrastrukture za električna vozila in oskrbovalne infrastrukture za polnjenje vozil na vodik ter z uporabo obnovljivih virov energije prispeva k preobrazbi in nadgradnji slovenskega prometnega in logističnega sistema, predvsem v sektorju javnega potniškega avtobusnega prometa in edinem slovenskem tovornem pristanišču Luki Koper. Konzorcij projekta sestavljajo 4 projektni partnerji: Energetika Ljubljana d.o.o., Luka Koper d.d., Arriva d.o.o., JPP Ljubljana d.o.o.