Štipendije organov državne uprave
Javni natečaj za podelitev štipendij bo za dijake objavljen 1. septembra 2026, za študente pa 1. oktobra 2026.
Namen štipendiranja organov državne uprave
Štipendijska politika predstavlja pomemben ukrep za privabljanje in razvoj mladih kadrov ter zagotavljanje kontinuitete delovanja državne uprave, zlasti ob upoštevanju demografskih sprememb, staranja zaposlenih in pričakovanih kadrovskih vrzeli v prihodnosti, kot je opredeljeno z veljavno Strategijo ravnanja s kadri v državni upravi do leta 2030
Javni natečaji za podelitev štipendij se objavijo enkrat letno, za dijake do 1. septembra in za študente do 1. oktobra. Organi državne uprave podeljujejo kadrovske štipendije za izobraževalne programe na podlagi svojih potreb.
Izbira štipendistov
Štipendisti so izbrani na javnem natečaju, ki ga za organe državne uprave (izjema so Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Policija in Slovenska vojska) izvaja Center za kadre pri Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.
Pri kandidatih se v izbirnem postopku upoštevajo povprečne ocene iz preteklega šolskega leta in previden čas do zaključka izobraževanja. Na predlog organa se kot dodatno merilo lahko upošteva tudi ocena pri katerem od predmetov.
Pri izbiri študentov se poleg povprečja ocen upošteva tudi izraženost temeljnih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela, ki se presojajo po kompetenčnem modelu za zaposlene v državni upravi.
O izbranih štipendistih se odloči z upravno odločbo, ki se vroči vsem, ki so sodelovali na javnem natečaju.
Oddaja prijave
Ko bodo javni natečaji objavljeni (1. septembra za dijake in 1. oktobra za študente), kandidat svojo prijavo odda elektronsko prek portala eUprava. Za oddajo vloge potrebuje veljavno sredstvo elektronske identifikacije (kvalificirano digitalno potrdilo (na primer SIGEN-CA), mobilno identiteto smsPASS ali e-osebno izkaznico in druge).
Prijava, ki ni oddana na ta način, se šteje, kot da ni bila vložena.
V prijavi kandidat navede osebne in kontaktne podatke, podatke o izpolnjevanju pogojev ter priloži zahtevana dokazila, razvidna iz objave javnega natečaja.
Pogodba o štipendiranju
Z izbranim kandidatom se sklene pisna pogodba o štipendiranju, v kateri se med drugim uredijo:
- pravice in obveznosti organa in štipendista,
- roki za izpolnitev obveznosti,
- višina in način izplačevanja štipendije,
- čas trajanja pogodbe,
- razlogi za odpoved pogodbe in posledice v primeru odpovedi pogodbe.
Če štipendist po končanem izobraževanju zavrne sklenitev pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ki je na njegovi strani, mora povrniti vse prejete štipendije in druge stroške, povezane s štipendiranjem.
Povezava štipendiranja z zaposlitvijo
Po prenehanju veljavnosti pogodbe o štipendiranju mora organ, ki podeljuje štipendijo, najpozneje v treh mesecih štipendistu ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. V tem času štipendist še vedno prejema štipendijo.
Če organ štipendistu zaposlitve ne more zagotoviti, se štipendista za 30 dni uvrsti na interni trg dela, kjer se preveri možnost zaposlitve v drugem organu. Tudi v tem času štipendist še vedno prejema štipendijo.
Če pogodba o zaposlitvi ni ponujena v predpisanih rokih, je štipendist prost obveznosti zaposlitve.
Obveznosti štipendista
Štipendist mora organu, ki podeljuje štipendijo, vsako leto poslati:
- potrdilo o vpisu – v 15 dneh po začetku šolskega oziroma študijskega leta,
- potrdilo o vseh pridobljenih ocenah – najpozneje 15 dni po koncu šolskega oziroma študijskega leta
Če se štipendist ponovno vpiše v isti letnik, se mu štipendija v času ponavljanja letnika ne izplačuje.
Sprememba programa ali smeri izobraževanja brez soglasja organa je razlog za odpoved pogodbe o štipendiranju. Zato mora štipendist pred takšno spremembo pridobiti soglasje organa, ki mu podeljuje štipendijo.
Štipendist mora izpolnjevati šolske oziroma študijske obveznosti, pravočasno predložiti zahtevana dokazila in organ obveščati o vseh bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. O takih okoliščinah mora organ obvestiti takoj oziroma najpozneje v 15 dneh od nastanka spremembe.
Štipendist je dolžan:
- po končanem izobraževanju skleniti ponujeno pogodbo o zaposlitvi,
- ostati v delovnem razmerju toliko časa, kolikor je trajalo štipendiranje.
Če štipendist obveznosti ne izpolni iz razlogov na njegovi strani, mora vrniti prejete štipendije in druge stroške, povezane s štipendiranjem.
Višina štipendije
| Upravičenec | Osnovna višina štipendije |
|---|---|
| Dijak | 15 odstotkov bruto minimalne plače |
| Dodiplomski študent | 20 odstotkov bruto minimalne plače |
| Podiplomski študent | 25 odstotkov bruto minimalne plače |
Opomba: Minimalna plača v Republiki Sloveniji za leto 2026 znaša 1.481,88 evra (bruto).
Zvišanje štipendije
| Povprečna ocena dijaka | Povišanje štipendije |
|---|---|
| 3,0 – 4,0 | 5 odstotkov |
| 4,1 – 4,4 | 7 odstotkov |
| 4,5 – 5,0 | 10 odstotkov |
| Povprečna ocena študenta | Povišanje štipendije |
|---|---|
| 7,0 – 8,0 | 5 odstotkov |
| 8,1 – 8,9 | 7 odstotkov |
| 9,0 – 10,0 | 10 odstotkov |
Štipendisti so enkrat v šolskem oziroma študijskem letu upravičeni do dodatka k štipendiji za učno oziroma študijsko gradivo. Dodatek znaša 25 odstotkov osnovne višine štipendije in se izplača ob izplačilu štipendije za mesec november.
Izplačevanje štipendije
Štipendija se izplačuje mesečno, in sicer do 10. delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.
Študentje štipendijo prejemajo tudi v času absolventskega statusa ter v času podaljšanja absolventskega statusa, vendar ne več kot eno leto.
Štipendijo je mogoče prejemati sočasno z drugimi štipendijami (na primer Zoisovo, državno štipendijo), če te prejemnika ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim štipenditorjem.
Tako lahko dijaki in študenti združijo različne oblike finančne podpore ter si zagotovijo boljše pogoje za izobraževanje in razvoj.