GOV.SI

Slovenska vojska predstavlja obrambne sile Republike Slovenije. Vojaško obrambo izvaja samostojno ali v sodelovanju z državami zaveznicami na podlagi mednarodnih pogodb.

Naloge vojske in obrambnega sistema

Najpomembnejše naloge Slovenske vojske so zagotavljanje pripravljenosti za vojaško obrambo države, izvrševanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, ter sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Poleg vojske obrambo države izvaja nevojaški del obrambnega sistema, ki s civilnimi zmogljivostmi in ukrepi podpira delovanje Slovenske vojske in zavezniških sil. Obrambni sistem države se aktivira pri odzivanju na morebitno krizo, vojno, pa tudi ob izrednem stanju.

Sestava vojske

Slovenska vojska ima stalno, mirnodobno in vojno sestavo. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki Slovenske vojske. Mirnodobna sestava so poklicni pripadniki, pripadniki na prostovoljnem služenju vojaškega roka in pripadniki pogodbene rezerve. Vojna sestava obsega pripadnike stalne, mirnodobne in rezervne sestave. Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi.

Slovensko vojsko glede na vlogo v bojnem delovanju sestavljajo sile za bojevanje, za bojno podporo, za zagotovitev delovanja in za podporo poveljevanja. Glede na sposobnost premeščanja je Slovenska vojska sestavljena iz premestljivih in nepremestljivih sil. Premestljive sile lahko delujejo samostojno ali v sestavi sil zavezništva na območju Republike Slovenije ter na kriznih območjih znotraj in zunaj meja zavezništva. Nepremestljive sile so namenjene predvsem delovanju na območju Republike Slovenije. Glede na stopnjo pripravljenosti ločujemo sile z visoko in nizko stopnjo pripravljenosti ter sile z daljšim časom vzpostavitve pripravljenosti za delovanje. Slovenska vojska se ne deli na zvrsti, obsega pa rodove in službe.

Organiziranost in poveljevanje

Slovensko vojsko sestavljajo generalštab (GŠSV) kot organ v sestavi ministrstva ter njemu podrejena poveljstva na operativni in taktični ravni z enotami. GŠSV je najvišji vojaški strokovni organ za poveljevanje s Slovensko vojsko ter opravlja naloge razvoja, načrtovanja, organizacije, usposabljanja in delovanja Slovenske vojske. Poveljstva in enote se ustanavljajo in organizirajo skladno z obsegom in s strukturo Slovenske vojske, določenima z dolgoročnim programom razvoja obrambnih zmogljivosti.

Organiziranost in poveljevanje v Slovenski vojski sta hierarhična. Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik republike. Načelnika GŠSV na predlog ministra za obrambo in brez javnega natečaja imenuje vlada. Vojaške osebe na formacijske dolžnosti z zahtevanim činom brigadirja in višjim činom na predlog načelnika GŠSV imenuje minister, imenovanja na druge dolžnosti so v pristojnosti načelnika GŠSV in podrejenih poveljnikov.

Čini

V Slovenski vojski so vojaški čini vojak in mornar, poddesetnik, desetnik in naddesetnik, podčastniški čini so vodnik, višji vodnik, štabni vodnik, višji štabni vodnik, praporščak, višji praporščak, štabni praporščak in višji štabni praporščak, častniški čini pa so poročnik, nadporočnik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik in brigadir. Čini za generale so generalmajor, generalpodpolkovnik in general. Mornariški častniški čini so poročnik korvete, poročnik fregate, poročnik bojne ladje, kapitan korvete, kapitan fregate, kapitan bojne ladje in kapitan. Admiralski čini so kontraadmiral, viceadmiral in admiral.

Pravne, kadrovske, tehnične, finančne, zdravstvene, informacijske, glasbene in druge podobne naloge, za katere ni potrebna vojaška izobrazba, lahko opravljajo tudi vojaški uslužbenci. Ti so prav tako vojaške osebe in delujejo v razredih, ki so primerljivi s čini.

Vojaško izobraževanje in usposabljanje

Vojaško izobraževanje in usposabljanje Slovenska vojska za pripadnike organizira in izvaja v šoli za podčastnike, šoli za častnike, poveljniško-štabni šoli ter drugih šolah in centrih za vojaško izobraževanje in usposabljanje. Lahko ga izvajajo tudi civilni izobraževalni zavodi, ustanovljeni po splošnih predpisih s področja šolstva. Vojaško izobraževanje in usposabljanje obsega temeljno, osnovno in dopolnilno vojaško usposabljanje ter specialistične, funkcionalne in druge oblike vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Vojaške osebe se lahko za opravljanje določenih vojaških dolžnosti šolajo tudi v tujini.

Civilno-vojaško sodelovanje

Slovenska vojska je aktivna na področju civilno-vojaškega sodelovanja. S svojimi zmogljivostmi sodeluje s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, na območju katerih so razmeščene vojaške enote ali se izvaja vojaška dejavnost. S samoupravnimi lokalnimi skupnostmi z območji, na katerih se izvajajo stalne intenzivne vojaške dejavnosti, se lahko Ministrstvo za obrambo dogovori o sodelovanju pri vzdrževanju lokalne infrastrukture. Slovenska vojska sodeluje tudi z veteranskimi organizacijami, organizacijami, ki ohranjajo slovensko vojaško tradicijo oziroma utrjujejo sodelovanje z zavezništvom, upokojensko organizacijo ministrstva in drugimi nevladnimi organizacijami.

Vojaška dolžnost

Republika Slovenija je po uvedbi poklicne vojske za moške državljane ohranila vojaško dolžnost. Z njo jih seznani ob naboru v koledarskem letu, ko dopolnijo 18 let. Vojaški obvezniki so moški državljani od 17. do 50. leta oziroma rezervni častniki do 60. leta starosti. Vpisani so v vojaško evidenco, ki jo vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. V obrambo države se vojaški obvezniki vključijo ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer oziroma ob vojni nevarnosti. Zakonodaja poleg možnosti ponovne uvedbe splošne vojaške dolžnosti predvideva možnost uvedbe delovne in materialne dolžnosti v izrednem in vojnem stanju.

Prisega domovini in vojaški simboli

Slovenska vojska ima svoje zastavo, himno in oznake. Slednje so oznake činov, položajne oznake, oznake pripadnosti poveljstvom, enotam in zavodom ter oznake rodov, služb, specialnosti in vojaških šol. Bojno zastavo in slovesno pesem imajo lahko tudi poveljstva in enote ravni bataljona ali višje. Prisega domovini ob nastopu vojaške službe se glasi: »Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal dolžnosti pri njeni obrambi.«

Zakonodaja