Skoči do osrednje vsebine

Ob jedrski nesreči ali nesreči z virom sevanja, pri katerem bi se sprostila v okolje velika količina radioaktivnih snovi in ki bi imela velike radiološke posledice, je potrebno zagotoviti takojšnje podatke o nivojih sevanja in o radioaktivnosti v okolju. V ta namen je bil po Černobilski nesreči tudi v Sloveniji kmalu vzpostavljen avtomatski merilni sistem, namenjen sprotnemu zaznavanju povišanega sevanja v okolju.

Mreža zgodnjega obveščanja

V mrežo zgodnjega obveščanja v Sloveniji je vključen državni merilni sistem, s katerim upravlja Uprava za jedrsko varnost, v manjši meri pa tudi sistem v Nuklearni elektrarni Krško in sistem EIMV, ki je del ekološkega nadzora v okolju termoelektrarn. Vsega skupaj je v mrežo zgodnjega obveščanja vključeno 72 merilnikov sevanja, ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na Agenciji za okolje in na Upravi za jedrsko varnost.

Uprava za jedrsko varnost je zadolžena za stalno analizo podatkov, ima vzpostavljen sistem 24-urne pripravljenosti za primer, da bi sevanje kjerkoli v državi prekoračilo alarmne vrednosti. Uprava za jedrsko varnost je tudi svetovalno telo Republiškega štaba za civilno zaščito v primeru jedrske ali radiacijske nesreče.

Mrežo sestavljajo avtomatski merilniki hitrosti doze (teh je največ 72), trije merilniki radioaktivnosti zraka in dva merilnika radioaktivnega useda (talne depozicije).

Mrežo meritev zunanjega sevanja sestavljajo merilniki hitrosti doze tipa MFM 202 in MFM 203, domačega proizvajalca AMES.

Merilnik je dvonivojski in ima za detektor sevanja vgrajeni dve Geiger-Mulerjevi števni cevi, eno občutljivo in drugo manj občutljivo. Merilnik meri veličino H*(10) in je umerjen na izotop Cs-137.

V normalnih razmerah se beleži sevanje iz občutljivejše sonde. Odčitek merilnika pove raven sevanja, ki ga povzročata naravna radioaktivnost Zemlje in kozmični žarki. Te ravni se gibljejo v Sloveniji večinoma med 0.08-0.12 μSv/h. Ob Černobilski nesreči bi merilniki v prvih dneh kazali v osrednjem delu Slovenije dvajsetkrat višje vrednosti (1.5-2.0 μSv/h) od normalnih. Ob močnem dežju zabeležijo merilniki nekajurno povišanje hitrosti doze, največ do dvakratnika normalne vrednosti.

Merilniki posredujejo podatke v centralni računalnik vsake pol ure.

Radioaktivnost zraka se meri v Sloveniji na treh mestih, in sicer v Ljubljani, Krškem (NEK) in Drnovem na Krškem polju.

Koncentracije radionuklidov v enotah Bq/m3 se določajo gamaspektrometrično, rezultati pa se posredujejo vsakih šest ur in tudi dnevno.

Radioaktivnosti tal (talna depozicija) se meri na Brinju pri Ljubljani in na Drnovem.

Rezultati v enotah Bq/m2 se posredujejo vsakih šest ur.

Pregled merilnih mest

Oznake merilnih mest so obarvane, pri čemer zelena barva pomeni normalne ravni sevanja, toplejše barve (rumena, oranžna, rdeča) pa pomenijo prekoračitev dogovorjenih alarmnih vrednosti.

Rezultati so podani z vrednostjo veličine H*(10). Trenutne vrednosti so prikazane znotraj zastavice. Za vpogled v dogajanje v zadnjih 24 urah je na voljo grafični prikaz. K ovrednotenju rezultatov pripomorejo tudi sočasno zabeleženi podatki o padavinah. Povišanje vrednosti doznega polja ob padavinah ne dosega alarmnih vrednosti.

Alarmne vrednosti so nastavljene na 0,250 μSv/h oziroma na 0,5 μSv/h. Alarm se sproži, če je presežen alarmni nivo na treh merilnih mestih istočasno. V tem primeru se pogostost zbiranja podatkov poveča in se ti pošiljajo na vsakih 5 minut.

Izvajalci meritev in uporabniki meritev

Izvajalci meritev Uprave za jedrsko varnost, Nuklearne elektrarne Krško in EIMV vzdržujejo mersko mrežo in zagotavljajo redno umerjanje merilnikov, sproten prenos podatkov, arhiviranje teh podatkov in kakovost meritev.

Meritve so dostopne upravnim organom, izvajalcem meritev in širši javnosti preko interneta. Na voljo so tudi upravnim organom sosednjih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum in evropskemu centru v Ispri v Italiji.

Iskalnik