Mesec znanosti

Kaj zajema Mesec znanosti?

Mesec znanosti je pobuda ministrstva, ki zajema širok spekter dogodkov in aktivnosti, namenjenih promociji, popularizaciji in komuniciranju znanosti. V sodelovanju z znanstvenoraziskovalnimi akterji se izvajajo na pobudo ministrstva in pod okriljem prepoznavne znamke Mesec znanosti. Dogodki in aktivnosti  so namenjeni krepitvi prepoznavnosti znanosti in znanstvene vednosti v splošni javnosti.

Raznoliki deležniki znanosti – od univerz, znanstvenoraziskovalnih zavodov in šol do društev, nevladnih organizacij, medijev, knjižnic in gospodarstva – vsako leto pripravijo razstave, delavnice, kongrese, simpozije, pub kvize, podkaste, dneve odprtih vrat, okrogle mize in še marsikaj in to za vse – od otrok in mladine do znanstvenic, znanstvenikov ter za splošno javnost.

Že vrsto let se v okviru Meseca znanosti izvajajo tudi aktivnosti ob Evropski noči raziskovalk in raziskovalcev, ki tradicionalno poteka zadnji petek v mesecu septembru in je izjemno pozitivno sprejeta tako v znanstveni skupnosti kot tudi v širši javnosti. Osrednji dogodek ministrstva v okviru Meseca znanosti je slovesna podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad ter priznanja Ambasador/ambasadorka znanosti, ki poteka v neposredni povezavi z državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji obeležujemo 10. novembra.

Mesec znanosti iz leta v leto pritegne vse več sodelujočih organizacij in institucij ter uspešno naslavlja tudi aktualne znanstvene teme in vprašanja. To počne na javnosti dostopen in razumljiv način ter tako izpolnjuje svoj osnovni namen.

Mesec znanosti 2026

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino tudi letos pripravlja niz dogodkov, združenih v Mesec znanosti. Podrobnejše informacije o posameznih dogodkih bomo sprotno posodabljali.

Program vključuje več kot 70 dogodkov med 13. septembrom in 22. decembrom 2026. Letos bo potekal že 11. Mesec znanosti.

Zakaj je komuniciranje znanosti pomembno

Science is not finished until it's communicated!
Sir Mark Walport, Združeno kraljestvo

Če o znanosti in znanstvenih dosežkih in dognanjih ne poročamo, je skoraj tako, kot če do dosežka ali dognanja ne bi prišlo. V času, ko nova spoznanja in hiter tehnološki razvoj vse pogosteje vplivajo na delovanje družbe, postaja kakovostno komuniciranje znanosti ključno orodje za celovito informiranje javnosti.

Komuniciranje znanosti lahko opišemo kot proces, ki znanstvene ideje in dognanja prepoznava ter prenaša različnim ciljnim skupinam zunaj kroga strokovnjakov. Pomembna odgovornost vsake raziskovalke in raziskovalca je deliti strast do svojega dela ter izpostaviti njegov pomen za družbo. To vključuje učinkovito komunikacijo znotraj znanstvene skupnosti, pa tudi s širšo zainteresirano in laično javnostjo. Dobro komuniciranje znanstvene ideje pojasni s pojmi in prispodobami, ki jih ciljno občinstvo razume.

V procesu demokratizacije znanosti ima komuniciranje odločilno vlogo pri približevanju dosežkov različnim javnostim in njihovemu vračanju v družbo. Znanost in tehnologija sta sestavni del sodobnega življenja. Za sprejemanje informiranih odločitev o zdravju, okolju in drugih družbenih vprašanjih potrebujemo aktualne, natančne in nepristranske informacije, katerih glavni vir bi morala biti znanstvena dognanja.

Z naraščanjem števila in kompleksnosti globalnih izzivov se pričakuje, da se bo potreba po učinkovitem komuniciranju znanosti še okrepila. Zato je pomembno, da se javnost zaveda, da znanstveno vedenje temelji na razpoložljivih podatkih, znanju in metodah, kar pomeni, da se znanstvena dognanja redno posodabljajo in včasih tudi spremenijo. Znanost si namreč ne domišlja, da pozna vso resnico, temveč poskuša z uporabo preverjenih metod kar najbolje razložiti fizični in družbeni svet, katerega del je tudi sama.

V času, ko je širjenje dezinformacij prepoznano kot eno ključnih tveganj za odprto javno razpravo, je kakovostno komuniciranje znanosti bistveno za zagotavljanje zanesljivih in razumljivih informacij v javnem prostoru. Akterji na znanstvenoraziskovalnem področju imajo znanje, izkušnje in verodostojnost, s katerimi lahko prispevajo k preprečevanju napačnih predstav in blaženju njihovih negativnih posledic za družbo.

Komuniciranje znanosti spodbuja boljše razumevanje odkritij med javnostjo, krepi zaupanje v znanost in podpira informirano javno mnenje, kar je temelj za kakovostno demokratično odločanje. Dostop do razumljivih informacij omogoča širši dialog med znanstveno skupnostjo in družbo, prispeva k samorefleksiji znanosti ter bogati tako strokovni diskurz kot povezovanje znanstvenih in laičnih skupnosti.

Za znanstvenoraziskovalno skupnost je zato pomembno, da javnosti predstavi ključna vprašanja, zapletene družbene izzive in nova odkritja. Tovrstne informacije lahko vplivajo na to, kako ljudje glasujejo, o čem razpravljajo na lokalni in državni ravni ter katere projekte podpirajo s svojim sodelovanjem. Jasno komuniciranje znanstvenih ugotovitev je nepogrešljivo pri oblikovanju učinkovitih in odgovornih javnih politik, saj omogoča, da so politične odločitve utemeljene na znanstvenih dokazih. To je bistvo procesa znanost za politiko (angleško Science for Policy), kjer znanost podpira politične odločitve, povečuje njihovo legitimnost in dolgoročno koristi družbi. 

Gradiva za partnerje in sodelujoče

Logotipi

• Logotip MIZM (pdf, 379 KB)
• Logotip MIZM (SLO) (png, 53 KB)
• Logotip MIZM (ANG) (png, 50 KB)
• Logotip MIZM v vektorski obliki (zip, 1.2 MB)
• Logotipi Mesec znanosti 2026 (zip, 6,8 MB)

Video

• Video Mesec znanosti (You Tube)

Promocijski material

• Promocijsko stojalo (»pingvin«) - možno rezervirati prek e-pošte. 
• Na voljo je tudi omejena količina promocijskega materiala za širšo in ožjo rabo – rezervacija je možna prek e-pošte.

Ključnik

• Pri komuniciranju dogodkov na družbenih omrežjih uporabljajte ključnika #ToJeZnanost in #mesecznanosti