Skoči do osrednje vsebine

Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, raznolika in izjemno kakovostna. Stoletja je bila eden najpomembnejših gradnikov identitete slovenskega naroda, velik razcvet pa je doživela v drugi polovici 19. stoletja s čitalnicami in tabori, na katerih so ljudje množično zahtevali uresničitev programa Zedinjene Slovenije. Ti so imeli osrednjo vlogo pri razcvetu slovenske kulture in krepitvi narodne zavesti, dobro organizirana ljubiteljska kultura pa je nadomestila pomanjkanje nacionalnih kulturnih ustanov.

Danes je ljubiteljska kultura odlično organizirano in prek Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti strokovno podprto vsestransko gibanje ustvarjalnih potencialov, ki vključuje nekaj več kot 110.000 članov in podpornikov v 6.034 kulturnih društvih in sekcijah. Poleg njih beležimo še več kot 40.000 mladih, ki se združujejo v različne otroške in mladinske skupine ter krožke. Bogata produkcija ljubiteljske kulture na področju vokalne in instrumentalne glasbe, gledališča, lutk, folklorne, likovne in literarne dejavnosti, plesa in filma, se vsako leto pokaže v okoli 25.000 odrskih predstavitvah, prireditvah in razstavah, ki si jih letno ogleda približno tri milijone obiskovalcev. Te številke govorijo o izjemni dostopnosti in dobri organiziranosti ljubiteljske kulture.

Ljubiteljsko kulturno ustvarjanje v 5000 društvih in sekcijah po področjih

Dejavnost Odstotek
Glasbena (vokalna in instrumentalna) 38 %
Folklorna in kulturna dediščina 17 %
Gledališka in lutkovna 12 %
Likovna 6 %
Plesna 4 %
Literarna 4 %
Filmska 1 %
Večzvrstna in druga 17 %

Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Kulturna ustvarjalnost živi tudi v neorganiziranih oblikah. V raziskavi Odnos do kulture (2017) je skoraj tri četrtine vprašanih povedalo, da je v zadnjem letu sodelovalo v kateri od kulturnih dejavnosti. Od teh je 4 % vprašanih sodelovalo le v organiziranih dejavnostih, 42 % samo v individualnih, 27 % pa tako v organiziranih kot v individualnih. Med tistimi, ki so sodelovali tako v organiziranih kot v individualnih dejavnostih, izstopata najmlajši starostni skupini 15‒19 in 20–29 let. Vprašani so najpogosteje navedli fotografiranje, nato si po vrsti sledijo: ročna dela (šivanje, pletenje, kvačkanje), ples, petje, literarno ustvarjanje (pisanje pesmi, zgodb ...), igranje na glasbeni inštrument, izdelovanje ustvarjalnih izdelkov z računalnikom, kot je npr. oblikovanje spletne strani ali bloga, izdelava umetnin (kiparjenje, slikanje, risanje ...), igra, sodelovanje v skupini, ki se ukvarja z dejavnostmi kulturne dediščine in sodelovanje v literarnem krožku.

Zaradi raznovrstnosti oblik, vsebin in različnih ravni zahtevnosti, je kulturno ljubiteljstvo področje, ki omogoča sodelovanje vsem družbenim skupinam in posameznikom, ne glede na starost, geografsko, etnično ali katerokoli drugo pripadnost. Prav njegova neinstitucionalna in nepoklicna narava daje svobodo ustvarjanju in eksperimentiranju, v katerem se najdejo tako ljudski pevci kot sodobni plesalci in vrhunski sestavi.

Iskalnik