Skoči do osrednje vsebine

Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, raznolika in izjemno kakovostna. Stoletja je bila med najpomembnejšimi gradniki identitete slovenskega naroda, velik razcvet pa je doživela v drugi polovici 19. stoletja s čitalnicami in tabori, na katerih so ljudje množično zahtevali uresničitev programa Zedinjene Slovenije. Čitalnice in tabori so imeli osrednjo vlogo pri razcvetu slovenske kulture in krepitvi narodne zavesti, dobro organizirana ljubiteljska kultura pa je nadomestila pomanjkanje narodnih kulturnih ustanov.

Danes je ljubiteljska kultura odlično organizirano in prek Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti strokovno podprto vsestransko gibanje ustvarjalcev, v katero je vključenih nekaj več kot 110.000 članov in podpornikov iz 6.034 kulturnih društev in sekcij. Poleg njih se več kot 40.000 mladih združuje tudi v različne otroške in mladinske skupine ter krožke. Bogata produkcija ljubiteljske kulture na področju vokalne in instrumentalne glasbe, gledališča, lutk, folklorne, likovne in literarne dejavnosti, plesa in filma se vsako leto pokaže v približno 25.000 odrskih predstavitvah, prireditvah in razstavah, ki si jih letno ogleda približno tri milijone obiskovalcev. Te številke govorijo o izjemni dostopnosti in dobri organiziranosti ljubiteljske kulture.

Ljubiteljsko kulturno ustvarjanje v 5000 društvih in sekcijah po področjih

Dejavnost Odstotek
Glasbena (vokalna in instrumentalna) 38 %
Folklorna in kulturna dediščina 17 %
Gledališka in lutkovna 12 %
Likovna 6 %
Plesna 4 %
Literarna 4 %
Filmska 1 %
Večzvrstna in druga 17 %

Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Preglednica prikazuje frekvenčno porazdelitev kulturnih društev in sekcij po dejavnostih: največ društev je glasbenih (38 %), folklornih (17 %) in gledaliških (12 %). Precej društev goji več kulturnih dejavnosti hkrati (17 %), preostala pa delujejo na likovnem (6 %), plesnem (4 %), literarnem (4 %) ali filmskem področju (1 %).

Kulturna ustvarjalnost živi tudi v neorganiziranih oblikah. V raziskavi Odnos do kulture (2017) je skoraj tri četrtine vprašanih povedalo, da je v zadnjem letu sodelovalo v kateri od kulturnih dejavnosti. Od teh je 4 % vprašanih sodelovalo le v organiziranih dejavnostih, 42 % samo v individualnih, 27 % pa tako v organiziranih kot individualnih. Med tistimi, ki so sodelovali tako v organiziranih kot individualnih dejavnostih, izstopata najmlajši starostni skupini 15‒19 in 20–29 let. Vprašani so najpogosteje navedli fotografiranje, nato si po vrsti sledijo: ročna dela (šivanje, pletenje, kvačkanje), ples, petje, literarno ustvarjanje (pisanje pesmi, zgodb in drugo), igranje na glasbilo, izdelovanje ustvarjalnih izdelkov z računalnikom, kot je na primer oblikovanje spletne strani ali bloga, izdelava umetnin (kiparjenje, slikanje, risanje in drugo), igra, sodelovanje v skupini, ki se ukvarja z dejavnostmi kulturne dediščine, in sodelovanje v literarnem krožku.

Zaradi raznovrstnosti oblik, vsebin in različnih ravni zahtevnosti je kulturno ljubiteljstvo področje, ki omogoča sodelovanje vsem družbenim skupinam in posameznikom ne glede na starost, geografsko, etnično ali katero koli drugo pripadnost. Prav njegova neinstitucionalna in nepoklicna narava daje svobodo ustvarjanju in eksperimentiranju, v katerem se najdejo tako ljudski pevci kot sodobni plesalci in vrhunski sestavi.