Gospodarska varnost

Zaradi vse večjih geopolitičnih napetosti, pospešenega tehnološkega razvoja in globalne konkurence lahko nekatere gospodarske dejavnosti predstavljajo tveganje za varnost Evropske unije (EU) ter njeno dolgoročno konkurenčnost. Zato je gospodarska varnost postala ena njenih ključnih prednostnih nalog.

Evropski okvir gospodarske varnosti

EU predstavlja eno največjih in najbolj odprtih gospodarstev na svetu. Enotni trg omogoča prost pretok blaga, storitev, oseb in kapitala ter zagotavlja stabilno, predvidljivo, na pravilih temelječe poslovno ter naložbeno okolje.

K privlačnosti EU za globalno poslovanje pa dodatno prispevajo še:

• ugodna geografska lega,
• razvita infrastruktura,
• tehnološka razvitost,
• široka mreža trgovinskih sporazumov,
• članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) ter Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

V času naraščajočih geopolitičnih napetosti, hitrega tehnološkega razvoja in globalne tekme za gospodarsko prevlado lahko nekatere gospodarske transakcije in dejavnosti predstavljajo tveganje za varnost EU ter ogrozijo njeno konkurenčnost.

Zato je gospodarska varnost, kot odziv na geopolitična in geoekonomska tveganja, postala ena ključnih prednostnih nalog Evropske komisije (EK) in Generalnega direktorata za trgovino in gospodarsko varnost (v angleškem jeziku).

Gre za horizontalno področje, ki je tesno povezano z različnimi politikami EU in zahteva učinkovito ter usklajeno delovanje na ravni EU, s poudarkom na aktivnem sodelovanju z deležniki in mednarodnimi partnerji.

Trgovinska politika in strategija gospodarske varnosti EU imata v trenutnih geopolitičnih razmerah pomembno vlogo pri:

• zagotavljanju zunanje konkurenčnosti,
• zmanjševanju strateških odvisnosti,
• diverzifikaciji in krepitvi odpornosti dobavnih verig, 
• ohranjanju odprte in na pravilih temelječe mednarodne trgovine, pri kateri ima osrednjo vlogo posodobljena WTO.

Gospodarska varnost je tudi pomemben element Kompasa za konkurenčnost EU in prispeva h krepitvi notranjega trga. Gre za strateški dokument Evropske komisije, ki določa ključne usmeritve za krepitev konkurenčnosti, odpornosti in tehnološke suverenosti evropskega gospodarstva v prihodnjih letih.

Aktivnosti na področju gospodarske varnosti EU temeljijo na Skupnem sporočilu Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o evropski strategiji za gospodarsko varnost, ki sta ga 20. junija 2023 objavila EK in visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Dokument predstavlja temeljni okvir za ocenjevanje in obravnavo tveganj gospodarske varnosti EU ter usmerja nadaljnji razvoj evropskih politik na tem področju.

Strategija določa celovit pristop in uvaja okvir za ocenjevanje in obravnavanje tveganj za ekonomsko varnost EU, hkrati pa zagotavlja, da EU ostaja eno najbolj odprtih svetovnih gospodarstev in privlačno okolje za podjetja in naložbe.

Ključna tveganja

Strategija ob polnem spoštovanju pristojnosti držav članic poudarja potrebo po bolj usklajenem skupnem pristopu EU in opredeljuje štiri prednostne kategorije tveganj:

• odpornost dobavnih verig,
• fizična in kibernetska varnost kritične infrastrukture,
• tehnološka varnost in uhajanje tehnologije,
• gospodarska odvisnost, prisila ali krizne razmere.

Predvideni ukrepi

Za obvladovanje tveganj strategija temelji na treh medsebojno povezanih stebrih:

• spodbujanje (angleško Promoting) – krepitev konkurenčnosti in rasti EU, krepitev enotnega trga, podpiranje močnega in odpornega gospodarstva ter krepitev znanstvene, tehnološke in industrijske osnove EU,
• varovanje (angleško Protecting) – zaščita gospodarske varnosti EU z vrsto politik in orodij, vključno z ciljno usmerjenimi novimi instrumenti, kjer je to potrebno,
• partnerstvo (angleško Partnering) - nadaljnja krepitev sodelovanja z državami in partnerji po vsem svetu, s katerimi EU deli skupne interese in skrbi na področju gospodarske varnosti.

Kritične tehnologije

EK je oktobra 2023 objavila priporočilo o kritičnih tehnologijah za gospodarsko varnost EU, na podlagi katerega so države članice opredelile štiri ključna področja z največjimi tveganji za tehnološko varnost in uhajanje tehnologije.

Gre za:

• napredne polprevodniške tehnologije,
• tehnologije umetne inteligence,
• kvantne tehnologije in
• biotehnologije.

Nadaljnji razvoj gospodarske varnosti

Strategija gospodarske varnosti EU se postopoma nadgrajuje z dodatnimi ukrepi za krepitev odpornosti, konkurenčnosti in zaščite strateških interesov EU. Evropska komisija jo je januarja 2024 dopolnila s petimi pobudami na področju trgovine, naložb, raziskav in inovacij, ki prinašajo konkretne ukrepe za boljšo zaščito evropskega gospodarstva, kritičnih tehnologij in raziskovalnega prostora ter za večjo usklajenost držav članic EU pri obvladovanju varnostnih tveganj.

Decembra 2025 je bilo objavljeno Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu EU o krepitvi gospodarske varnosti EU.

Tako imenovana doktrina gospodarske varnosti prinaša aktiven strateški pristop h krepitvi gospodarske varnosti EU. Opisuje konkretne korake za okrepitev in odpornost EU in odzivanje na naraščajoče zunanje gospodarske grožnje, hkrati pa uresničuje zavezo in ohranja odprtost za mednarodno trgovino ter naložbe. Za okrepitev gospodarske varnosti bo EU izkoristila obstoječe instrumente, ne glede na njihov prvotni namen, in po potrebi bolj proaktivno uporabila svoj nabor orodij.

Slovenija in gospodarska varnost

Slovenija je izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, saj izvoz predstavlja več kot 80 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Zato je zanjo izjemnega pomena aktivno sodelovanje v dobavnih verigah, ohranjanje ravnotežja med odprtostjo gospodarstva, zmanjševanjem strateških odvisnosti in povečanjem odpornosti slovenskega gospodarstva.

Slovenija aktivno sledi evropski strategiji gospodarske varnosti in jo vključuje v nacionalne usmeritve. Kot odziv na strategijo je bila sprejela Usmeritev Republike Slovenije k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu Spodbujanje evropske gospodarske varnosti: predstavitev petih novih pobud. 

Republika Slovenija podpira bolj sistematično identifikacijo kategorije tveganj in celovit pristop k ukrepom, ki vključuje krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, zmanjševanje strateških odvisnosti, diverzifikacijo dobavnih verig, razvoj strateških tehnologij ter sodelovanje z zaupanja vrednimi mednarodnimi partnerji.

Ob tem poudarja, da morajo novi ukrepi temeljiti na strokovnih analizah, biti sorazmerni ter ne smejo dodatno obremenjevati gospodarstva ali zmanjševati njegove globalne konkurenčnosti. Podpira pa tudi bolj sistematično identifikacijo kategorije tveganj, s katerimi se lahko EU sooči v prihodnje.

Poseben pomen imajo zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami, razvoj ključnih tehnologij, standardizacija, raziskave in inovacije ter vključevanje malih in srednje velikih podjetij v globalne vrednostne verige. Slovenija obenem podpira preglednost, vključevanje držav članic in deležnikov ter usklajenost ukrepov z dolgoročnimi cilji zelenega in digitalnega prehoda EU.

Za uspešno izvajanje aktivnosti na področju gospodarske varnosti je pomembno tesno sodelovanje z deležniki in državami članicami EU ter ozaveščanje tako podjetij kot potrošnikov. 

Za koordinacijo aktivnosti na področju gospodarske varnosti je Vlada Republike Slovenije ustanovila Stalno medresorsko delovno skupino za koordinacijo odzivov in aktivnosti Republike Slovenije glede gospodarske varnosti EU na operativni ravni, ki jo vodi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.