Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Športne prireditve, priznanja, nagrade in promocija športa

Promocija športa se udejanja na različnih ravneh. Tako preko velikih mednarodnih športnih prireditev, podelitve priznanj Stanka Bloudka, ki so najvišja državna priznanja na področju športa v Republiki Sloveniji, nagrad za vrhunske dosežke, dodatka k pokojnini za vrhunske dosežke, kot preko Muzeja športa. Slednji ohranja snovno in nesnovno športno dediščino, predstavlja in raziskuje slovensko športno preteklost, ter skrbi za obeleževanje najbolj vidnih dosežkov v športu.

Velike mednarodne športne prireditve

Velike mednarodne športne prireditve so tiste prireditve, ki so vpisane v letni koledar športnih prireditev pri mednarodni športni zvezi in Nacionalni panožni športni zvezi:  

  • olimpijske in paralimpijske igre,
  • evropske igre,
  • mladinske olimpijske igre,
  • olimpijada gluhih,
  • šahovska olimpijada,
  • svetovne igre,
  • sredozemske igre,
  • univerzijade,
  • evropske univerzitetne igre,
  • svetovna in evropska prvenstva (tudi mladinska),
  • olimpijski festival evropske mladine,
  • svetovni pokali,
  • kvalifikacijske tekme članske državne reprezentance za nastop na velikih mednarodnih športnih prireditvah in mednarodne tekme klubov v evropskih klubskih tekmovanjih v kolektivnih športnih panogah na najvišji ravni.

Kandidati za organizacijo velikih mednarodnih športnih prireditev v Republiki Sloveniji (z izjemo kandidatov za organizacijo kvalifikacijskih tekem članske državne reprezentance za nastop na velikih mednarodnih športnih prireditvah in mednarodne tekme klubov v evropskih klubskih tekmovanjih v kolektivnih športnih panogah na najvišji ravni) morajo skladno s 75. členom Zakona o športu:

  • oblikovati iniciativno telo, ki bo odgovorno za celostno pripravo kandidature za izvedbo prireditve,
  • izdelati in ministrstvu predložiti študijo o izvedljivosti prireditve ter oceni negativnih vplivov na okolje in družbo, ki vključuje tudi načrtovane ukrepe za njihovo zmanjšanje,
  • pridobiti soglasje ustrezne nacionalne panožne športne zveze, če za prireditev ne kandidira sama Nacionalna panožna športna zveza ali Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez,
  • že pred vložitvijo kandidature pri mednarodni športni zvezi pridobiti soglasje za kandidaturo ter soglasje za morebitno sofinanciranje iz državnih sredstev. Pridobivanje slednjega je odvisno od vrste prireditve. Za organizacijo olimpijskih in paralimpijskih iger, olimpijade gluhih, šahovske olimpijade, svetovnih iger, evropskih iger, mladinskih olimpijskih iger, sredozemskih iger, univerzijade in evropskih univerzitetnih iger je potrebno soglasje državnega zbora, ki se podeli po predhodno pridobljenem mnenju strokovnega sveta. Za organizacijo svetovnih in evropskih prvenstev ter olimpijskega festivala evropske mladine je soglasje v pristojnosti vlade, ki ga prav tako izda na podlagi mnenja strokovnega sveta, pri organizaciji svetovnih pokalov pa je soglasje v pristojnosti ministrstva.

Javni razpisi s področja velikih mednarodnih športnih prireditev

Bloudkova priznanja

Priznanja Stanka Bloudka so najvišja državna priznanja na področju športa v Republiki Sloveniji, ki se že od leta 1965 podeljujejo za delo in dosežke na področju športa.

Predstavitev Stanka Bloudka

Diplomirani inženir arhitekt Stanko Bloudek je bil v času svojega življenja nedvomno najvidnejša osebnost na področju telesne kulture. Njegova pronicljiva dejanja so pustila neprecenljive vrednote v zgodovini slovenske športne kulture, ki še danes pomembno vplivajo na aktualna dogajanja in se žal pogosto kažejo kot nedokončano delo. V strokovnih in organizacijskih prizadevanjih je pokazal izjemno visok profesionalni odnos do dela, hkrati pa je znal svoja ljubiteljska nagnjenja v polni meri usmerjati v tiste izseke športne kulture, ki še danes predstavljajo identiteto slovenske športne samobitnosti.

Taka naravnanost vizije ga uvršča tudi med nenadomestljive osebnosti mednarodnega športa, kjer se je uveljavil še zlasti na svojem profesionalnem strokovnem področju. Njegovi projekti športnih objektov so bili praviloma tudi realizirani in so še danes kažipot sodobnim rešitvam v športni arhitekturi.

Začetki njegovega dela segajo v zadnja leta pred začetkom prve svetovne vojne, v čas, ko se je tudi za naš šport zaključevalo njegovo prvo obdobje. Vrh je dosegel v obdobju med dvema vojnama, ko se je po njegovi zaslugi slovenski šport razvil v pomemben dejavnik slovenske kulture. Tudi po osvoboditvi je sodeloval pri njenem razvoju in je užival ugled vidnega in zaslužnega športnega delavca.

Šele po njegovi smrti smo občutili, da smo izgubili človeka, ki je bistveno posegel v oblikovanje slovenskega športa. Njegovo delo je bilo izredno široko in je segalo od aktivne športne kariere, preko trenerskega dela in organizatorskega dela, do funkcionarja in konstruktorja.

Iz njegove bogate zakladnice dosežkov velja omeniti, da je bil med prvimi organizatorji nogometa v Ljubljani. V slovenski šport je uvedel lahko atletiko, umetnostno drsanje, hokej na ledu, namizni tenis in kotalkanje. Ima pomembne zasluge za razvoj plavanja, tenisa, težke atletike, bazenov in ženskega športa, še posebej pa se je izkazal pri razvoju smučarskih skokov. Bil je član takratnega Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, Mednarodnega olimpijskega komiteja in vpliven član Mednarodne smučarske organizacije v komiteju za skoke in v podkomiteju za skakalnice.

Še posebej pomembna sta njegova vloga in prispevek pri gradnji materialne osnove slovenskega športa. Po svojih načrtih je zgradil prvo nogometno igrišče na Slovenskem z lahkoatletskimi napravami, kompleks sedmih teniških igrišč, ki so pozimi delovala kot drsališče in igrišče za hokej na ledu. Skoraj na svoje stroške je zgradil prvo športno kopališče z letnim bazenom olimpijskih mer, zimskim bazenom, skakalnim stolpom in napravami za ogrevanje vode. V Planici je zgradil prvo smučarsko vlečnico na Slovenskem ter skonstruiral in zgradil prvo smučarsko skakalnico velikanko na svetu, poleg tega pa izdelal okoli 120 načrtov za smučarske skakalnice v Sloveniji in v tujini. Zgradil je prvo kotalkališče v Sloveniji. Razvoju športa in telesne kulture je posvečal vse svoje življenjske sile in si nenehno prizadeval, da bi rasla etična vsebina športa.

Njegovo delo in življenje dajeta inženirju Stanku Bloudku v našem kulturnem prostoru pečat osebnosti zgodovinskega pomena, ki ima izjemno velike zasluge za razvoj slovenskega športa in slovenske kulture. Prav zato se je po njegovi smrti porodila ideja, da priznanja za najvišje dosežke na področju telesne kulture in športa v Sloveniji poimenujemo po njem.

Podelitev Bloudkovih priznanj

Podeljevanje priznanj Stanka Bloudka sega v leto 1965, ko je takratna Zveza za telesno kulturo Slovenije začela podeljevati najvišja priznanja za dosežke na področju športa v Sloveniji. Tradicijo podeljevanja je kasneje nadaljevala Telesno kulturna skupnost Slovenije in od leta 1991 ministrstvo, pristojno za šport. Leta 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o Bloudkovih priznanjih in s tem uradno potrdil ta priznanja kot najvišja državna priznanja za področje športa v Republiki Sloveniji.

Vsako leto z javnim razpisom pozovemo organe in organizacije na področju športa, druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike priznanj Stanka Bloudka. Prejemniki Bloudkovih priznanj so lahko posamezniki, športne ekipe ali organizacije. Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj vsako leto podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih plaket.

Bloudkova priznanja, kot najvišje državno priznanje na področju športa, nosijo izjemno simboliko. Pomenijo priznanje vrhunskim dosežkom, a tudi potrjevanje vrednot, ki jih športniki prinašajo v družbo. Bloudkova nagrada je več kot le priznanje – je čast, spodbuda in zgled za mlajše generacije, da vztrajajo na svoji poti.

Bloudkova priznanja se podeljujejo v obliki Bloudkovih nagrad in Bloudkovih plaket.

Bloudkova nagrada

Bloudkovo nagrado lahko prejme posameznik za izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji ali med Slovenci v tujini, ki ga je dosegel z ljubiteljskim ali poklicnim delom na naslednjih področjih:

  • znanstveno-raziskovalno delo na področju športa,
  • publicistično delo na področju športa,
  • organizacijsko delo na področju športa,
  • načrtovanje in izgradnja športne infrastrukture.

Bloudkovo nagrado lahko prejme športnik ali športna ekipa za vrhunski mednarodni športni dosežek. Posameznik lahko prejme Bloudkovo nagrado tudi za življenjsko delo, če je v športu deloval najmanj 30 let.

Bloudkova plaketa

Bloudkovo plaketo lahko prejme posameznik ali organizacija za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. Športnik ali športna ekipa lahko prejme Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek.

Športnik lahko prejme plaketo tudi ob koncu tekmovalne kariere, če je s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji.

Posameznik lahko prejme Bloudkovo plaketo tudi za življenjsko delo, če je v športu deloval najmanj 20 let.

Javni razpisi s področja podelitve priznanj Stanka Bloudka

Naziv Datum objave Rok prijave
20. 6. 2025
5. 12. 2025

Dodatek k pokojnini na področju športa

Slovenija omogoča svojim državljankam in državljanom, da pridobijo dodatek k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Gre za posameznike, ki so s svojim delom in izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije, hkrati pa so uživalci pokojnine po splošnih predpisih (starostna pokojnina, invalidska pokojnina, pokojnina iz tujine).

Dodatek znaša najmanj 70 in največ 100 odstotkov razlike med njihovo pokojnino ter zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih (velja za oba spola).

Pravica do dodatka

Pravico do dodatka k pokojnini lahko pridobi:

  • vrhunski športnik, ki je dobitnik olimpijske ali paralimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade,
  • vrhunski športnik, ki je dobitnik medalje v članski konkurenci s svetovnih prvenstev v olimpijskih ali paralimpijskih kolektivnih ali individualnih športnih panogah ali medalje s svetovnih prvenstev gluhih,
  • športnik, dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek. 

Postopek za uveljavljanje pravice do dodatka k pokojnini

Postopek za priznanje pravice do dodatka začne Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport na predlog osebe, ki izpolnjuje zakonske pogoje. Na podlagi preučitve vloge ministrstvo izda odločbo o izpolnjevanju pogojev in kriterijev ter višini dodatka. Pravico do izplačila dodatka nato upravičenec z izdano odločbo uveljavlja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Podrobnejši postopek uveljavljanja pravice je opisan v spodnji storitvi.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Nagrade vrhunskim športnikom in strokovnim delavcem - trenerjem

Ministrstvo skladno s Pravilnikom o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni na podlagi predlogov nacionalnih panožnih športnih zvez sofinancira nagrade vrhunskim športnikom in trenerjem za dosežke na najvišji ravni.

Nagrade za olimpijske medalje

V individualnih športnih panogah se nosilcem olimpijskih medalj v posamični konkurenci izplača nagrada: 

  • za 1. mesto 55.000 evrov
  • za 2. mesto 45.000 evrov
  • za 3. mesto 38.000 evrov

V ekipni konkurenci v individualnih panogah vsak član ekipe:

  • prejme 75 odstotkov vrednosti posamične nagrade

Strokovni delavec – trener športnik, nosilca olimpijske medalje v posamični ali v ekipni konkurenci prejme:

  • 100 odstotkov vrednosti nagrade športnika v posamični konkurenci

V kolektivnih športnih panogah se ekipi, nosilki olimpijske medalje, izplača nagrada:

  • za 1. mesto ekipa prejme 300.000 evrov
  • za 2. mesto ekipa prejme 240.000 evrov
  • za 3. mesto ekipa prejme 210.000 evrov
  • trenerski tim ekipe prejme 3-kratnik nagrade trenerja v individualni panogi

 Nagrade za druge dosežke reprezentanc

  • ovrednotijo se uvrstitve reprezentanc (OI program) na svetovnih in evropskih prvenstvih v članski konkurenci
  • v kolektivnih panogah se upošteva razred panoge in število točk po pravilniku

Nagrade za druge dosežke posameznikov

  • sofinancira se osvojitev medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih ter končne uvrstitve v svetovnem pokalu (OI program)
  • upošteva se le najvišja osvojena medalja na istem tekmovanju
  • člani ekip v individualnih panogah prejmejo 75 odstotkov vrednosti posamične nagrade

Nagrade za dosežke društev

  • ovrednotijo se dosežki društev v disciplinah s programa olimpijskih iger
  • društvom iz kolektivnih panog prvega razreda se ovrednotijo uvrstitve na uradnih evropskih tekmovanjih za naslov klubskega prvaka po točkovniku iz pravilnika

Nagrade za izredne športne dosežke

Za športne dosežke, ki so nad pričakovanji promovirali Republiko Slovenijo, zlasti z omogočanjem njene predstavitve na področju turizma oziroma gospodarstva, lahko minister športnike, ki so jih dosegli, dodatno nagradi.

Muzej športa

Muzej športa ohranja snovno in nesnovno športno dediščino ter predstavlja in raziskuje slovensko športno preteklost. Skrbi za obeleževanje najbolj vidnih dosežkov in drugih mejnikov slovenskih športnikov, športnih delavcev ter drugih posameznikov kot tudi reprezentančnih in klubskih oziroma društvenih uspehov. 

Razstava v muzeju športa - razstavni pano

Muzej športa | Avtor: Urska Boljkovac

V skladu s slovensko zakonodajo in mednarodnimi smernicami ter priporočili izvaja javno službo kot osrednji športni muzej v Sloveniji in z zbirkami na področju športne preteklosti skrbi za zbiranje, urejanje, ohranjanje, preučevanje, varovanje, razumevanje, interpretiranje in celostno predstavljanje športne dediščine. S tem prispeva k razvoju slovenskega športa, saj razvija pozitiven odnos do športa in preteklosti, spodbuja posameznike in skupnosti, da se odločijo za ukvarjanje s tekmovalnim in rekreativnim športom ter krepi lokalno in nacionalno zavest.

Več o delovanju Muzeja športa.