Davčni postopek in davčno potrjevanje računov
Z davčnim potrjevanjem računov je vpeljan sistem, ki Finančni upravi Republike Slovenije omogoča učinkovit nadzor nad pravilnim obračunavanjem davkov.
Davčni postopek
Za zakonito in učinkovito pobiranje dajatev skrbi Finančna uprava Republike Slovenije. To sestavlja Generalni finančni urad in 16 finančnih uradov. Delovanje Finančne uprave RS zakonodajno urejata Zakon o finančni upravi in Zakon o davčnem postopku.
Davčni postopek je kot poseben upravni postopek skupek procesnih pravil, v skladu s katerimi ravnajo zavezanci za davek in davčni organi pri pobiranju davkov, to je pri obračunavanju, odmeri, plačevanju, vračilu, nadzoru in izvršbi davkov. Davčni postopek tako opredeljuje, na kakšen način zavezanci za davek uveljavljajo svoje pravice, obveznosti in pravne koristi, določene z materialno davčno zakonodajo (na primer z Zakonom o dohodnini, Zakonom o davku na dodano vrednost, Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakonom o trošarinah in drugo davčno zakonodajo) in varujejo zavezanca za davek kot šibkejšo stranko pred prekomernimi posegi države.
Davčni postopek se začne bodisi po uradni dolžnosti (na primer FURS pošlje davčnemu zavezancu informativni izračun dohodnine) ali na podlagi zahteve stranke (na primer davčni zavezanec vloži vlogo za obročno plačilo davka). V davčnem postopku se ugotovi (z davčno odločbo) ali obračuna (z obračunom davka) davčna obveznost. Davčni zavezanci so jo dolžni izpolniti ne glede na svoje druge obveznosti. Prednost pred izpolnitvijo davčne obveznosti ima le plačilo preživnine.
Ena pomembnejših pravic davčnih zavezancev je pravica do pravnega sredstva (predvsem rednega – pritožbe), ki zagotavlja nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo izdane odločbe ali sklepa. Če se zavezanec za davek z odločitvijo davčnega organa ne strinja, lahko v prepisanem roku vloži pritožbo, o kateri odloča drugostopenjski davčni organ. Drugostopenjski davčni organ je Ministrstvo za finance. V primeru, da se davčni zavezanec tudi s to odločitvijo ne strinja, ima na podlagi ustave zagotovljeno tudi sodno varstvo.
Če davčna obveznost ni izpolnjena v prepisanem roku, začne davčni organ davčno izvršbo, v okviru katere prisilno izterja dolgovani znesek. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje, razen izjem, ki jih določa Zakon o davčnem postopku. Te izjeme so na primer osnovna sredstva za življenje dolžnika in njegove družine, zakonsko varovani zneski osebnih prejemkov, orodja in oprema za opravljanje poklica.
Davčno potrjevanje računov
Računi, ki morajo biti izdani v skladu s pravili o DDV in so plačani z gotovino, morajo biti pred izdajo računa potrjeni s strani FURS. Kot plačilo z gotovino se šteje plačilo z bankovci in kovanci, pa tudi plačilo s plačilno ali kreditno kartico, čekom ali drugimi podobnimi načini plačila, razen z neposrednim nakazilom na transakcijski račun. Pred izdajo računa mora elektronska blagajna podatke iz računa posredovati FURS, ki potrdi prejem, nato pa se izda račun.
V določenih primerih lahko zavezanci posredujejo podatke iz računov naknadno oziroma uporabijo za izdajo računa vezano knjigo računov. Za dobave blaga in storitev prek avtomatov pa od 1. januarja 2026 ne bo potrebno izdajanje računov, bodo pa avtomati morali podatke o transakcijah poročati FURS v realnem času, na enak način kot to velja za davčno potrjevanje računov.
Zakonodaja
Davčni postopek
- Zakon o finančni upravi (ZFU)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku