Skoči do osrednje vsebine

Sibirska svilena kokljica je karantenski škodljivec, ki se pojavlja na rastlinah iz družine borovk (Pinaceae). Propadanje dreves je posledica obsežne in dolgotrajne defoliacije, ki jo povzročajo ličinke s prehranjevanjem. Napadi sibirske svilene kokljice pogosto povzročijo propad celotnih gozdnih sestojev.

Opis in biologija

Metulji se pojavljajo med junijem in avgustom, živijo pa med 5 in 18 dni. Odrasli osebki čez krila merijo od 40 do 60 mm (samci) oziroma od 60 do 80 mm (samice), dolgi pa so 30 (samici) oziroma 40 mm (samice). Obarvanost metuljev in barvni vzorec sta zelo variabilna in se razlikujeta med populacijami. Metulji so lahko rumenkasto rjavi, svetlo sivi ali skoraj črni. Na sprednjih krilih imajo vzorec iz prečnih prog in bele pike.

Samice sibirske svilene kokljice odlagajo jajčeca junija in julija. Jajčeca so ovalna, dolga 2,2 mm in široka 1,9 mm. Barva jajčec se med zorenjem spreminja od svetlo zelene preko kremasto bele do značilno temne z belimi pikami. Samica jih odloži v skupkih po 3 - 100 na iglice poganjkov, prednostno na spodnjem delu krošnje.

Prve gosenice se izležejo junija. So dlakave, mlade so olivno zelene, starejše pa temno rjave do črne – na hrbtni strani imajo takoj za prvim in drugim telesnim segmentom pas živo modrih dlačic. Hranijo se z iglicami gostiteljskih rastlin. Gosenice običajno dvakrat prezimijo v tleh (podrast in prst) v neposredni bližini gostiteljskega drevesa. Spomladi zlezejo v krošnjo drevesa in nadaljujejo s prehranjevanjem (na gostitelju jih lahko najdemo od aprila do septembra). V začetku poletja oziroma nekje maja se zabubijo, kokone z bubami najdemo na vejah in vejicah. Buba je temno rjava do črna, dolga od 25 do 45 mm, obdana s čvrstim kokonom.

Znaki napada

Na prisotnost sibirske svilene kokljice v sestoju kažejo sprememba barve krošnje (bledenje, sivenje, rjavenje), defoliacija (izguba iglic) ter prisotnost jajčec, gosenic, bub in odraslih osebkov. Na tleh ob napadenih drevesih so lahko prisotne obgrizene iglice.

Gostiteljske rastline

Gosteljske rastline so rastline družine borovk (Pinaceae): Abies spp., Cedrus spp., Larix spp., Picea spp., Pinus spp., Pseudotsuga spp., Tsuga spp.

V Evropski uniji so potencialno najbolj primerne za razvoj osebkov te vrste orjaška jelka (Abies grandis), atlaška cedra (Cedrus atlantica), navadni macesen (Larix decidua), navadna smreka (Picea abies), sitka (Picea sitchensis), gladki bor (Pinus strobus) in navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii).

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Vnos in širjenje sibirske svilene kokljice na nova območja omogoča človek z globalno trgovino in premiki gostiteljskih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih produktov iz teh rastlin. Na ta način je mogoč vnos na nova območja za vse razvojne oblike škodljivca.

Metulji so dobri letalci in se na nova območja širijo tudi po naravni poti, z aktivnim letenjem – pri tem jim lahko pomaga veter oziroma zračni tokovi. Glede na raziskave je povprečna razdalja, ki jo lahko metulji preletijo v enem letu, 11 km.

Geografska razširjenost

Sibirska svilena kokljica izvira iz Azije – predvidevajo, da iz Sibirije. Vrsta je razširjena na SV Kitajske, v Mongoliji, Kazahstanu, Severni Koreji, Južni Koreji in Rusiji. Areal škodljivca se širi proti zahodu.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja sibirske svilene kokljice v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust. 

Zakonodaja