Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Družina naj bi bila varno okolje, v katerem so izpolnjene osnovne biološke, duševne in socialne potrebe vseh njenih članov. Kadar ta temeljni gradnik družbe načne nasilje, utrpijo največjo škodo njeni najranljivejši člani, posebej otroci. Naša dolžnost zato je, da ozaveščamo, preprečujemo, raziskujemo, rešujemo in kaznujemo nasilje v družini.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje nasilje kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana nad drugim oziroma zanemarjanje družinskega člana, zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok. Vse oblike nasilja v družini so izrecno prepovedane. Nasilje se v družini pojavlja ne glede na socialno-ekonomski položaj, spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine družinskih članov.

Prijava nasilja

Nasilje v družini ne sme ostati prikrito, prijavi se ga lahko kadar koli. Prijavi ga lahko vsakdo, tako žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. Še posebej pa so ga, nemudoma, ko ga zaznajo, dolžni prijaviti pristojni v vrtcih, šolah, zdravstvenih organizacijah, torej zdravniki, terapevti, psihiatri in ostalo medicinsko osebje, po uradni dolžnosti pa morajo ukrepati oziroma vložiti prijavo tudi vse uradne osebe.

Prijave sumov kaznivih dejanjih nasilja v družini obravnava policija, ki po zaključenem postopku obravnave prijave nasilja v družini lahko osumljeni osebi izreče ukrep prepovedi približevanja žrtvi nasilja in zagotovi tudi policijsko spremstvo žrtvam nasilja v družini, kadar oceni, da je to potrebno. Žrtvam kaznivih dejanj nasilja v družini pa se v nadaljevanju lahko prizna tudi posebna pravica do odškodnine države za žrtve nasilnih dejanj zaradi posledic, ki jih lahko pusti nasilje v družini. 

Iskalnik