Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Vsebinska prenova strani še ni končana, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Družina naj bi bila varno okolje, v katerem so izpolnjene osnovne biološke, duševne in socialne potrebe vseh njenih članov. Kadar ta temeljni gradnik družbe načne nasilje, utrpijo največjo škodo njeni najranljivejši člani, posebej otroci. Naša dolžnost zato je, da ozaveščamo, preprečujemo, raziskujemo, rešujemo in kaznujemo nasilje v družini.

Vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana nad drugim oziroma zanemarjanje družinskega člana, zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok opredeljuje Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Vse oblike nasilja v družini so izrecno prepovedane. Nasilje se v družini pojavlja ne glede na socialno-ekonomski položaj, spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine družinskih članov.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje nasilje kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana nad drugim oziroma zanemarjanje družinskega člana, zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok. Vse oblike nasilja v družini so izrecno prepovedane.

Nasilja v družini predstavljajo

Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ter tudi grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oz. komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje. Pri tem ni nujno da nastanejo tudi dejanske telesne poškodbe.

Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, v katera žrtev ne privoli, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena. Spolno nasilje so tudi grožnje z uporabo spolnega nasilja, kot tudi javna objava spolnih vsebin o žrtvi.

Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Ta ravnanja se štejejo kot psihično nasilje, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.

Ekonomsko nasilje je je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oz. upravljanju s premoženjem, s katerim žrtev samostojno razpolaga oz. upravlja. Kot ekonomsko razmerje se smatra tudi neupravičeno omejevanje razpolaganja oz. upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana, ter neupravičeno prelaganje obveznosti na družinskega člana.

Zanemarjanje pomeni, da povzročitelj opušča skrb nad osebo, za katero je dolžan skrbeti, ker jo le-ta potrebuje zaradi bolezni, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.

Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba, ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.

Telesno kaznovanje otrok je izrecno prepovedano. To je vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok. Kot fizično kaznovanje otrok se pojmuje tudi vsako dejanje namenjeno kaznovanju otroka, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode.

Prijava nasilja

Nasilje v družini ne sme ostati prikrito, prijavi se ga lahko kadar koli. Prijavi ga lahko vsakdo, tako žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. Še posebej pa so ga, nemudoma, ko ga zaznajo, dolžni prijaviti pristojni v vrtcih, šolah, zdravstvenih organizacijah, torej zdravniki, terapevti, psihiatri in ostalo medicinsko osebje, po uradni dolžnosti pa morajo ukrepati oziroma vložiti prijavo tudi vse uradne osebe.

Prijave sumov kaznivih dejanjih nasilja v družini obravnava policija, ki po zaključenem postopku obravnave prijave nasilja v družini lahko osumljeni osebi izreče ukrep prepovedi približevanja žrtvi nasilja in zagotovi tudi policijsko spremstvo žrtvam nasilja v družini, kadar oceni, da je to potrebno. Žrtvam kaznivih dejanj nasilja v družini pa se v nadaljevanju lahko prizna tudi posebna pravica do odškodnine države za žrtve nasilnih dejanj zaradi posledic, ki jih lahko pusti nasilje v družini. 

Zaščita žrtve

Pristojni organi in organizacije so dolžni nasilje v družini obravnavati prednostno in storiti vse za zaščito žrtve. Ukrepi so odvisni od stopnje ogroženosti žrtve. Ob izbruhu nasilja v družini ima žrtev možnost takojšnje namestitve v krizni center, kjer se ji nudi strokovno pomoč in nastanitev. Če po izteku bivanja v kriznem centru še potrebuje nastanitveno podporo, se lahko umakne v varno hišo ali zatočišče. Žrtev ima prav tako pravico do brezplačne pravne pomoči in spremljevalca, ki jo spremlja v postopkih, ji pomaga pri zaščiti njene integritete in iskanju rešitev ter ji nudi psihično oporo. Če je potrebno, lahko policija ali sodišče povzročitelju nasilja izrečeta tudi prepoved približevanja kraju ali osebi, sodišče pa mu lahko na predlog žrtve prepove vstop v skupno stanovanje in tega po potrebi prepusti v izključno uporabo žrtvi.

Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti mora takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki zaradi osebnih okoliščin ni sposobna skrbeti zase.