Skoči do osrednje vsebine

V primeru nasilja v družini ali utemeljenega suma kaznivega dejanja oziroma prekrška z elementi nasilja lahko policija ali sodišče osebi, ki je povzročila nasilje, izrečeta prepoved približevanja kraju ali osebi.

Kaj lahko stori center za socialno delo

Center za socialno delo nudi informacije in pomoč žrtvam pri uveljavljanju ukrepov sodišča po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini ter vodi in koordinira postopek pomoči. Izdela tudi oceno ogroženosti žrtve, na podlagi katere je žrtev upravičena do brezplačne pravne pomoči. Center za socialno delo izvede prvo socialno pomoč (razgovor) z žrtvijo in ji predstavi možne oblike pomoči. 

Kaj lahko stori policija

Policija varuje življenje in zagotavlja osebno varnost žrtve. Na prošnjo žrtve zagotovi žrtvi in njenemu spremljevalcu varnost, da lahko iz stanovanja vzame nujne stvari. Žrtev ima namreč pravico do spremljevalca, ki jo spremlja v postopkih, ji pomaga pri zaščiti njene integritete, pri iskanju rešitev in ji nudi psihično oporo. Na policijo se žrtev obrne tudi v primeru, če oseba, ki povzroča nasilje, krši prepoved. 

Trajanje ukrepov: največ eno leto. Če da žrtev predlog za podaljšanje ukrepa, lahko sodišče (večkrat) ukrep podaljša za največ eno leto. Sodišče lahko tudi odloči, da mora oseba, ki povzroča nasilje, zapustiti stanovanje (za določeno obdobje), kjer sta živela skupaj z žrtvijo.

Trajanje ukrepa je odvisno od vrste lastništva (od 6 do 12 mesecev ali ne omeji trajanja). Na predlog žrtve lahko sodišče ukrep podaljša. Če oseba, ki povzroča nasilje, krši ukrepe sodišča, je nujno treba obvestiti policijo. Za kršitve nekaterih ukrepov sodišče osebi, ki povzroča nasilje, izreče denarno kazen.

Kako poteka izrek prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi?

Policija osebi, ki povzroča nasilje, ustno izreče ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi in mu v 6 urah vroči še pisno odredbo o ukrepu. Policija določi osebi, ki povzroča nasilje, območje prepovedi gibanja do kraja ali osebe. Oseba, ki povzroča nasilje, mora območje prepovedi takoj zapustiti. Preden odide, se mu omogoči, da pod nadzorom policije vzame svoje osebne dokumente, svoja finančna in plačilna sredstva, svoje osebne stvari (obutev, oblačila, osebne stvari in pripomočke za osebno higieno). Oseba, ki povzroča nasilje, mora policistu izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z žrtvijo. Če oseba, ki povzroča nasilje, ne upošteva odredbe, ga policija nemudoma odstrani z območja.

Kršitev ukrepa prepovedi približevanja

Policija nadzira spoštovanje ukrepa prepovedi približevanja. Če je oseba, ki povzroča nasilje, zalotena na območju prepovedi približevanja, jo policija takoj odstrani z območja. Policija lahko za nespoštovanje ukrepa prepovedi približevanja osebi, ki je ukrep kršila, izreče globo ali jo pridrži.

Veljavnost ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi

Policija lahko izreče ukrep prepovedi približevanja za 48 ur. Ukrep mora v 24-ih urah potrditi preiskovalni sodnik, ki lahko ukrep podaljša do 15 dni. Na zahtevo žrtve lahko preiskovalni sodnik ukrep podaljša do 60 dni. Sodišče lahko osebi, ki povzroča nasilje, izreče ukrepe po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) za največ 12 mesecev (žrtev lahko poda predlog za podaljšanje).

Koga policija obvesti o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi

Policija pošlje pisno odredbo o ukrepu žrtvi, osebi, ki povzroča nasilje, in preiskovalnemu sodniku. Če je žrtev otrok, ki obiskuje vzgojno-izobraževalni zavod, policija zaradi zaščite otroka o ukrepu obvesti tudi odgovorno osebo vzgojno-izobraževalnega zavoda. Ko policija izreče ukrep, po telefonu obvesti pristojni center za socialno delo oziroma interventno službo, ki z žrtvijo takoj stopi v stik.

Če se oseba, ki povzroča nasilje, kljub izrečenemu ukrepu prepovedi približevanja pojavi na kraju prepovedi ali žrtev nadleguje po telefonu, naj žrtev kršitev takoj prijavi policiji oziroma vloži predlog za podaljšanje ukrepa. Žrtev lahko pred iztekom izrečenega ukrepa prepovedi približevanja pri preiskovalnemu sodniku vloži predlog za podaljšanje ukrepa (do 60 dni). V vlogi navede razloge, zaradi katerih želi podaljšanje ukrepa. Če se zaradi vedenja osebe, ki povzroča nasilje, ne počuti varno, mora opisati razloge za strah (kršenje ukrepa, iskanje stika z žrtvijo ali otroki, grožnje, slabe izkušnje iz preteklosti in drugo). Za pomoč pri pripravi vloge za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja se lahko žrtev obrne na center za socialno delo ali katero od nevladnih organizacij. Smiselno je od policije pridobiti dokazila o kršitvah in jih priložiti k vlogi.

Kaj lahko stori žrtev, če oseba, ki povzroča nasilje, krši ukrep prepovedi približevanja ali jo še naprej ogroža

Sistem socialnega varstva zagotavlja uporabnicam in uporabnikom različne oblike pomoči tudi v primeru nasilja v družini. Posameznice in posamezniki, ki se znajdejo v stiski, povezani z nasiljem, lahko poiščejo pomoč v okviru socialnovarstvenih storitev in mreže socialnovarstvenih programov, med katere sodijo tudi materinski domovi, varne hiše in zatočišča, telefonsko svetovanje, svetovalnica za žrtve nasilja, programi za celovito obravnavo, celoletno pomoč in podporo žrtvam spolne zlorabe, programi za povzročitelje nasilnih dejanj ter krizni centri za odrasle žrtve nasilja.

Prepustitev stanovanja

Sodišče lahko naloži osebi, ki povzroča nasilje, da mora stanovanje, v katerem je živela skupaj z žrtvijo, prepustiti žrtvi v izključno uporabo.

Posebna zaščita in varstvo otrok

Zaradi svoje ranljivosti otroci uživajo posebno varstvo pred nasiljem. Otroci so žrtve nasilja tudi, če so prisotni pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja.

Vsakdo, posebej pa strokovni delavci in delavke centrov za socialno delo, ki delajo z otroki, so dolžni prijaviti nasilje ali sum nasilja, kadar je žrtev otrok