Na tridnevni obisk v Rim sta odšla predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, kjer sta se sestala z najvišjimi predstavniki italijanske države in papežem Janezom Pavlom II. Slovenski član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek je sodeloval na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (The World Economic Forum – WEF). Svet Demosa je priporočil svojim članom, naj se vzdržijo medsebojnih sporov. Na konferenci Evropskega gibanja v Londonu pa je bilo slišati o možnostih posega zahodnoevropskih sil na območje Jugoslavije, če bi bila pri reševanju njenih težav ogrožena evropska varnost.

Druga junijska nedelja je bila v Sloveniji eden mirnejših dni v sicer zelo pestrem in napetem mesecu. Člani slovenske vlade so na večerni seji razpravljali o aktivnostih za osamosvojitev Slovenije na posameznih področjih ter jih nato uskladili in podprli. Potrebnega je bilo veliko poguma, modrosti in požrtvovalnosti, da so kljub grožnjam jugoslovanske armade, očitnemu nepoznavanju in nerazumevanju notranjih jugoslovanskih razmer v mednarodni skupnosti ter kritikam opozicije in medijev ohranili trdnost in odločenost izpeljati tvegani projekt osamosvojitve do konca.

NATO je v teh dneh v Köbenhavnu razpravljal o jugoslovanski krizi. Predsednik vlade Lojze Peterle se je kljub vsemu dogajanju na domačem parketu trudil utrditi slovensko osamosvojitev v mednarodnem prostoru z obiskom v Rimu. Čedalje bolj sta se začeli kazati raznolikost in pluralnost domačega političnega in družbenega prostora.

Še vedno je močno odmeval udarni neposredni nastop finančnega ministra Dušana Šešoka v skupščini. Premier Lojze Peterle je na radiu odgovoril na kritike, tudi tiste znotraj Demosa. Na dnevnem redu je bilo tudi občutljivo vprašanje nove slovenske zastave.

Šestega junija je potekalo na vseh ravneh precej pomembnih političnih srečanj. V Sarajevu so predsedniki jugoslovanskih republik tekli zadnji krog pogajanj o preureditvi Jugoslavije, v Beogradu se je sestalo zvezno predsedstvo, v Ljubljani pa je vlada želela omiliti odmevne izjave finančnega ministra.

Slovenski parlament je 5. junija sprejel sveženj osamosvojitvenih zakonov, ki so predstavljali temelj za novonastajajočo državo. Veljati so začeli dvajset dni pozneje, to je 25. junija, na dan slovenske osamosvojitve.

Nekaj tednov pred načrtovanim dnem osamosvojitve Slovenije, ko so bile v Demosovi vladi vse moči uprte v čim boljšo pripravo na to dejanje, so se pri nekaterih vodilnih slovenskih politikih še vedno pojavljale skušnjave, da bi za Slovenijo izbrali drugačno pot, kot je bila določena s plebiscitom. Janez Drnovšek, slovenski predstavnik v predsedstvu SFRJ, je tako 4. junija 1991 podprl predlog Bosne in Hercegovine ter Makedonije o t. i. Zvezi jugoslovanskih držav ter s tem vnesel nepotrebno vznemirjenje v že tako napet predosamosvojitveni politični prostor. Tudi nekateri novinarji in politični komentatorji v tem obdobju niso prizanašali s kritiko tistim, ki so nosili največjo odgovornost v pripravah na osamosvojitev.

V parlamentu so nadaljevali razpravo o zadnjem svežnju osamosvojitvene zakonodaje, ki so jo začeli že teden poprej, a do epiloga poslanci še vedno niso prišli. Najbolj burne razprave sta sprožila zakon o državljanstvu in zakon o reorganizaciji državne uprave.

V nedeljo so bile oči javnosti usmerjene na obe slovesnosti, ki sta potekali na Igu in v Pekrah, kjer je kljub nasprotovanju vedno bolj agresivne jugoslovanske armade prišlo do slovenske prisege prve generacije nabornikov slovenske vojske. Skozi karavanški predor pa je zjutraj istega dne stekel ves promet.

V okviru praznovanj 30. obletnice razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne Republike Slovenije je danes na Igu potekala slovesnost, s katero smo zaznamovali 30. obletnico prisege prvih slovenskih nabornikov. Predsednik vlade Janez Janša se je slovesnosti udeležil, ob tej priložnosti pa je imel tudi osrednji nagovor. Pred tridesetimi leti, natančneje 2. junija 1991, je v učnih centrih na Igu in v Pekrah pri Mariboru slovesno zaprisegla prva generacija vojaških nabornikov, ki so služili v Teritorialni obrambi. Prvič v zgodovini Slovencev so tako naborniki služili vojaško obveznost v Slovenski vojski. Po slovesnosti in podpisu prisege je takratna prva generacija 270 mladih fantov začela služiti vojaški rok v času, ko je jugoslovanska armada pripravljala napad na Slovenijo.

Pedro Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu staršem slovenskega rodu. Družina je zapustila Slovenijo po tragičnih dogodkih ob koncu druge svetovne vojne. Kot misijonar že dolga leta deluje na Madagaskarju, kjer pomaga najrevnejšim že 32 let. Njegovo poslanstvo je ljubezen in sočutje. Predsednik vlade Janez Janša je v imenu slovenske države Pedra Opeko in njegovo humanitarno organizacijo Akamasoa, ki deluje v predmestju Antananariva na Madagaskarju, predlagal za Nobelovo nagrado za mir.

Konec tedna, ko je prisegla prva generacija vojakov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, se je začel s soboto, 1. junija, ki je bila z dogodki manj nabita. Jugoslovanska vojska je še vedno zahtevala izročitev štirih oklepnih transporterjev iz mariborske tovarne TAM. Na delovnem posvetu so se zbrali socialisti, ki se jim je zdelo, da vpliv desnega pola v slovenski politiki narašča. V jugoslovanskem okviru je bilo spet napeto na Hrvaškem.

Na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga opozicija ni udeležila, so govorili predstavniki vseh Demosovih strank. Njegov predsednik dr. Jože Pučnik je poudaril, da smo Slovenci miroljuben narod in da ne zahtevamo ničesar, kar nam ne bi že tako ali tako pripadalo po vseh človeških in božjih zapovedih ter nadaljeval »da le sebični interesi Beograda in nekaterih drugih stojijo na poti naše osamosvojitve«.

Teden dni po pekrskih dogodkih je bilo stanje videti mirnejše, čeprav je bilo politično vrenje po republikah očitno. Armada je dvigovala bojno pripravljenost. Slovenske obrambne sile so se pripravljale na zavarovanje osamosvojitvenih ukrepov. Hrvaška je stopila na pot osamosvojitve s svojimi petimi točkami hrvaškega sabora. Obenem pa je slovenski parlament nadaljeval odprto sejo z razpravo o osamosvojitvenih zakonih. Mednarodna skupnost pa je vedno bolj enakovredno obravnavala predstavnike republik in zvezne oblasti, kar je bilo najbolj očitno pri pogovorih pri Delorsu in Santerju.

Čeprav so na današnji dan v medijih še vedno odmevali nasilni dogodki v Mariboru in na Ptuju, se je burno majsko dogajanje ob izteku meseca zlovešče umirjalo. Vojaškemu vrhu je postajalo vse bolj jasno, da Slovenci mislimo resno, zato so v navideznem zatišju, po eni strani dopolnjevali načrte za bojno uporabo enot JA, po drugi strani pa stopnjevali pritiske. Pestro dogajanje se je preselilo na domači politični parket. Opozicija, ki je bila prepričana, da z gradnjo obrambnih zmogljivosti le izzivamo premočno jugoslovansko armado, je bila vse bolj kritična.

V Sloveniji je bilo zaradi posredovanja, povečane bojne pripravljenosti in premikov jugoslovanske armade napeto stanje. Slovenska oblast je jugoslovanski vojski onemogočila prevzem vojaške opreme iz slovenskih tovarn, vojska pa je odgovorila z grožnjami in ultimatom. Slovenski grb še ni bil izbran, sestavljen pa je bil predlog zakona o državljanstvu. V skupščini so potekale razprave o vladnem financiranju Slovenca, Demokracije in tednika TV15. Zvezni premier Ante Markovič je prestal glasovanje o zaupnici. Napovedana seja predsedstva SFRJ je bila zaradi neizvolitve Stipeta Mesića prestavljena. Dr. Janez Drnovšek in Milan Kučan sta opravila pogovore z republiškima vodstvoma v Sarajevu in Skopju.

Ta teden v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo dr. Marka Kremžarja. Vloga dr. Marka Kremžarja, argentinskega Slovenca in enega osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, za čas osamosvojitve ima brez dvoma izjemno mesto.

Ob pogrebu Josefa Šimčika so se vrstile izjave, da se bodo Slovenci jasno uprli vsakemu poskusu JLA, ki bi želel zaustaviti proces slovenske osamosvojitve. Del medijev je krivdo za zaostritev valil na Demosovo vlado in slovensko vojsko. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo je pripravila posvet o demilitarizaciji. Sicer pa je slovenska javnost budno spremljala dogajanje v vojašnicah JLA in bila pozorna na morebitne premike vojske. Po obljubi povišanja plač se je končala stavka učiteljev. Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji je razložil, zakaj bodo ZDA zmanjšale vlaganje v republiko Srbijo.

Po dokaj mirni soboti v Mariboru je bila nedelja v štajerski prestolnici polna dogodkov. Na Otočcu sta se popoldne srečali delegaciji slovenske in hrvaške vlade. Zvečer sta Janez Janša in Igor Bavčar v imenu koordinacijske skupine republiških organov v pisni obliki sporočila javnosti strnjeno informacijo o dejavnostih JLA, preden so se te odrazile v zaostritvi razmer v Pekrah. Ponedeljkovi časopisi so prinesli nekatere pozitivne komentarje o ravnanju slovenskih oblasti.

Urban Praprotnik, tekaški trener in strokovnjak za zdravilne učinke gibanja in Jasmina Kozina Praprotnik, pisateljica (Bela dama, Roman v 42 tisoč korakih -The long running life of Helena Žigon in Kazimira, O deklici, ki se ni pustila postarati) in kulturna antropologinja s štirimi otroki ustvarjata živahno družino.