Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 29. 3. 1991: Slovenija ima nov proračun, na jugu Jugoslavije pa plenijo slovensko lastnino

    Slovenska skupščina je 29. marca 1991 izglasovala nov republiški proračun. In medtem ko je Jugoslavija vse bolj pokala po šivih, je v Srbiji in BiH vse pogosteje prihajalo do prilaščanja tamkajšnje lastnine slovenskih podjetij.

  • 28. 3. 1991: Zaviranje odcepitve in oborožitve

    Na ta dan sta v slovenski politiki odmevali prekinitev seje o slovenski osamosvojitvi, ki so jo predlagali poslanci Socialdemokratske stranke, ter razprava o prihodnjem proračunu, v katerem so opozicijo motila predvsem sredstva za obrambo.

  • 27. 3. 1991: Državni proračun in zakon o obrambi razlog trenj v parlamentu

    Razprava o prihodnjem proračunu in novem zakonu o vojski in obrambi je bila burna v vseh treh zborih skupščine. Ob predstavitvi predloga proračuna je premier Lojze Peterle dejal: »Računi za zapitke totalitarizma pa še vedno prihajajo tudi tam, kjer se je kazal v mehkih oblačilih. Sprejetje proračuna ne bo uredilo vseh nakopičenih težav, živeli pa bomo lahko v mejah tega, kar imamo.«

  • 26. 3. 1991: Demos hoče razdružitev, Evropski parlament ohranitev Jugoslavije

    Politična napetost je naraščala tako na notranjepolitičnem prizorišču, kjer so se med koalicijskimi politiki krepile zahteve za čimprejšnjo razdružitev, kot tudi na zunanjepolitičnem prizorišču, kjer je vprašanje Jugoslavije postalo stalnica na srečanjih tujih politikov in diplomatov. Vlada se je tega dne intenzivneje lotila še dveh trših orehov: prihodnjega parlamenta in reforme zdravstva.

  • Cvetko Falež (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Cvetka Faleža, več desetletij aktivnega rojaka slovenske skupnosti v Canberri, kjer si je močno prizadeval k povezovanju Slovencev v Avstraliji ter ohranjanju slovenskega jezika in identitete. Velik rodoljub in neutruden borec v času slovenskega osamosvajanja, ko je s svojim neumornim posredovanjem pri avstralski vladi pripomogel k hitrejšemu priznanju samostojne Republike Slovenije.

  • 25. 3. 1991: Rupel: »JLA naj zapusti Slovenijo do 30. junija«

    O stanju gospodarstva sta za medije spregovorila Pučnik in Bajt. Vrelišču se je bližala proračunska razprava o sredstvih za vojsko, policijo in mednarodne odnose ter na drugi strani zdravstvo, šolstvo in socialo. Peterle, Rupel in Oman so sodelovali v pogovorih na Dunaju. Britanski Independent je pisal o strahovih Slobodana Miloševića, ki jih je videl v povezavi s Cio in Vatikanom.

  • Video

    Franc Kangler: Policija je bila poleg Teritorialne obrambe največja realna moč, ki se je lahko uprla takratni Jugoslovanski armadi

    Franc Kangler je bil v času osamosvajanja zaposlen v Policiji kot kriminalist. Policija je imela v tistem času zelo pomembno nalogo. Zraven rednih nalog se je aktivno vključila tudi v obrambo domovine. Policija je bila takrat, zraven Teritorialne obrambe, prva realna slovenska moč, ki je začela varovati osamosvojitvene težnje slovenskega naroda.

  • 24. 3. 1991: O uspešnosti slovenske Teritorialne obrambe in slovenskih smučarskih skakalcev ter o destruktivnem delovanju slovenske opozicije

    V nedeljo se je končala tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe (TO) na širšem območju Šmarjeških Toplic. Vajo je obiskal član slovenskega predsedstva Ivan Oman, ki je izrazil ponos, da lahko stoji pred slovensko vojsko. Ocenil je, da slovensko vojsko potrebujemo in da se tudi zaradi njene prisotnosti politične razmere v Sloveniji odvijajo v pravo smer. Namestnik obrambnega ministra Jelko Kacin in načelnik republiškega štaba TO Janez Slapar sta po zaključku vojaške vaje povedala, da so na vajo povabili tudi pripadnike JLA, ki pa niso želeli sodelovati. Po njunih besedah je slovenska TO takrat štela skoraj 80.000 pripadnikov, ki so bili v vsakem trenutku sposobni učinkovito obraniti Slovenijo. Obljubila sta, da se bo kmalu začel sprejem prvih slovenskih nabornikov.

  • Trideset let od vaje Premik 91, ki je slovenskemu narodu vlila samozavest

    Na Ministrstvu za obrambo smo danes slovesno odprli razstavo, posvečeno 30. obletnici mobilizacijsko-taktične vaje Premik 91. Odprtja razstave se je udeležil predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Razstava, ki je delo majorja Zvezdana Markovića iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske ter polkovnika v pokoju Vasilija Maraša, udeleženca vaje Premik ʹ91, bo na ogled na Ministrstvu za obrambo, pa tudi na Primorskem in Dolenjskem, kjer je vaja potekala, ter v Kadetnici v Mariboru.

  • 23. 3. 1991: Nadaljevala se je vojaška vaja Premik 91

    Nadaljevala se je vojaška vaja Premik 91, s katero je slovenska Teritorialna obramba potrjevala svojo pripravljenost na obrambo domovine. Nadaljuje se tudi pridobivanje zunanje politične podpore slovenski osamosvojitvi.
    Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je med konservativnimi političnimi kolegi v Veliki Britaniji iskal podporo za slovenske osamosvojitvene cilje. Medtem pa je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan skupaj s predsednikom hrvaškega predsedstva dr. Franjom Tuđmanom in podpredsednikom jugoslovanskega predsedstva Stipetom Mesićem na prvem finalu svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici navijal za domače smučarje skakalce. Kljub odličnemu vzdušju med navijači slovenski orli kristalnega globusa niso osvojili.

  • 22. 3. 1991: Začela se je vojaška vaja Premik 91

    V okviru priprav na osamosvojitev Slovenije se je slovenska Teritorialna obramba pripravljala na možnost agresije Jugoslovanske ljudske armade. 22. marca 1991 se je začela vojaška vaja Premik 91, ki se je končala 24. marca 1991. Vojaška vaja Premik 91 se je začela z mobilizacijo bataljona TO na Severnem Primorskem in je potekala na večjih razdaljah, saj je bil izveden premik vojske na Dolenjsko. Na vojaški vaji so bili prisotni tudi takratni minister za obrambo Janez Janša, namestnik ministra za obrambo Jelko Kacin, vršilec dolžnosti načelnika Republiškega štaba za Teritorialno obrambo major Janez Slapar in član predsedstva RS Ivan Oman, ki je sodelujoče v vojaški vaji pozdravil kot vojake slovenske vojske. Ivan Oman je v svojem nagovoru tudi povedal, da naloga slovenskega vojaka ni izvajati nasilje, ampak da se upre nasilju in varuje svobodo ter suverenost slovenske države. Janez Slapar in Jelko Kacin sta po končani vaji ocenila, da je slovenska TO dobro organizirana in da je v vsakem trenutku sposobna učinkovito braniti Slovenijo.

  • 21. 3. 1991: Napočil je čas, da Slovenija gre po svoje

    Na ta dan je odmevala novica o preklicu odstopa predsednika zveznega predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). V Beogradu je bila seja zveznega predsedstva SFRJ, na kateri so razpravljali o prihodnosti države. V Sloveniji pa je potekala seja predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), na kateri so sprejeli odločitev za čimprejšnjo osamosvojitev Slovenije.

  • 20. 3. 1991: Med Beogradom in Bonnom

    Odločitev srbske skupščine, da ne sprejme odstopa dr. Borisava Jovića, ki je tako ostal predstavnik Srbije v zveznem predsedstvu, je v Sloveniji medijsko zelo odmevala. Sočasno je prišla napoved, da bo imelo jugoslovansko predsedstvo naslednji dan sejo, na kateri naj bi znova razpravljali o prihodnosti Jugoslavije, in sicer v razširjeni sestavi, ki naj bi med drugim vključevala tudi republiške predsednike predsedstev.

  • 19. 3. 1991: Ante Marković potegne z generali

    Praznik sv. Jožefa, zavetnika slovenskih dežel, leta 1991 Slovencem ni prinesel mirnega spanca. Armadni vrh, ki se v prejšnjih dneh sicer ni odločil za izvedbo državnega udara, je v javnost poslal dvoumno izjavo, s katero je prst izrazito usmeril (tudi) v Slovenijo. Za nameček je z njim ne čisto pričakovano potegnil zvezni premier Ante Marković.

  • 18. 3. 1991: Iskanje izhoda iz krize in Janševa napoved

    Na današnji dan je bil z ustanovitvijo Operativnega koordinacijskega telesa za primer izrednih razmer narejen ključni korak v pripravah na obrambo Slovenije. Predsednika Slovenije in Hrvaške sta povabila na pogovore predsednike republik razpadajoče Jugoslavije. Janez Janša je v pogovoru z novinarji predstavil možne različice razvoja v armadnem vrhu in jugoslovanski politiki, Koordinacija za mirovno deklaracijo pa je nadaljevala s kritiko slovenskih obrambnih prizadevanj.

  • Video

    Prof. dr. Henrik Neubauer: »Slovenski balet je na visoki ravni«

    Nekdanji baletni plesalec, koreograf, operni režiser, zgodovinar opere in baleta ter pedagog nam je razkril spomine na čas osamosvajanja države pred 30 leti ter predstavil obširen opus svojih del. Samo na odru ljubljanske Opere je nastopil v več kot 80 plesnih vlogah, njegov ustvarjalni opus pa obsega tudi 80 baletnih koreografij ter več deset režij. Je avtor več kot 30 knjig in več kot 500 člankov s področja opere in baleta, sodeloval pa je tudi pri približno 20 enciklopedičnih edicijah domačih in tujih založniških hiš. Zaslužen je tudi za mednarodni dan plesa, ki se od leta 1982 vsako leto praznuje 29. aprila in ga danes praznuje že ves svet.

  • 17. 3. 1991: Stopnjevanje napetosti in dvomi o mirni rešitvi jugoslovanske krize

    Na današnji dan leta 1991 je v Sovjetski zvezi potekal referendum o ohranitvi federacije, a so Litva, Latvija, Estonija, Moldavija, Gruzija in Armenija referendum bojkotirale. V Jugoslaviji je vladalo negotovo in napeto vzdušje, potem ko je v zveznem predsedstvu nastala popolna zmeda z odstopi predsednika dr. Borisava Jovića ter članov predsedstva iz Črne gore in Vojvodine. Slovenija se je medtem v tajnosti pospešeno pripravljala na osamosvojitev.

  • Video

    Sonja Majer: S skupnimi močni nam bo uspelo

    Sonja Majer je veteranka vojne za Slovenijo. Pred 30. leti je bila v službi na Sekretariatu za obrambo v Domžalah. Z nami je delila spomine na čas, ko se je odločalo o usodi Slovenije.

  • 16. 3. 1991: Od Jugoslavije ni ostalo skoraj nič

    Po odstopu predsednika jugoslovanskega predsedstva dr. Borisava Jovića je Srbija vse bolj izgubljala politično bitko za oblikovanje Jugoslavije po svoji meri. Dan po odstopu Jovića je 16. marca odstopil še Nenad Bućin, član predsedstva iz Črne gore. Nesodelovanje v predsedstvu je napovedal tudi vojvodinski predsednik Jugoslav Kostić.

  • Pedagoško zgodovinski projekt - Zbrali smo pogum

    Ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije so se tri institucije - Arhiv Republike Slovenije, Park vojaške zgodovine in Zavod Republike Slovenije za šolstvo - povezale in pripravile skupen pedagoško zgodovinski projekt z naslovom Zbrali smo pogum. Gre za citat iz časov plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo, ki se glasi: »Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj.« in ponazarja enotnost in tudi pogum, ki je bil v teh časih nujen za izvedbo plebiscita, izpeljave procesa osamosvajanja in zmagovito vojno za Slovenijo.