Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • Danes

    23. 9. 1991: Obsodba nasilja v Jugoslaviji in podpora Rimskokatoliške cerkve slovenski osamosvojitvi

    Petnajst dni pred iztekom trimesečnega roka, v katerem je Republika Slovenija v skladu z Brionsko deklaracijo zamrznila uresničevanje osamosvojitvene zakonodaje in deklaracije o neodvisnosti, so se prizadevanja za priznanje samostojnosti Slovenije v mednarodni skupnosti nadaljevala, tudi na strani katoliške cerkve. Razprava o vnovični postavitvi kapelice Marije Snežne na Kredarici pa je pokazala, da glede odnosa države do versko-kulturne dediščine kljub začetkom demokratizacije ostajajo različna stališča.

  • Alfred Brežnik: Slovenija je presegla vsa pričakovanja in postala zgledna in uspešna država – posnemanja vredna

    Alfred Brežnik - Fredi, elektroinženir, podjetnik in dolgoletni generalni častni konzul Republike Slovenije v Novem Južnem Walesu v Avstraliji že vse življenje z vso požrtvovalnostjo in predanostjo deluje v prid slovenstva in domovine. V Avstralijo se je preselil leta 1959. Skupaj z drugimi rojaki v Avstraliji je bil še posebej aktiven v času osamosvojitve. Že pred osamosvojitvijo Slovenije je vodil intenzivne pogovore z avstralskimi politiki za priznanje Slovenije, Avstralija je tudi po njegovi zaslugi januarja 1992 kot prva čezmorska država priznala Slovenijo kot samostojno državo.

  • 22. 9. 1991: Pohitimo z Balkana!

    Papež Janez Pavel II je med nedeljsko mašo in pridigo pozval h končanju vojne na Hrvaškem, ki se je zelo zaostrovala. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je vrnil z »balkanske turneje« in predlagal, da pohitimo z osamosvajanjem. V Lovrencu na Pohorju pa je bila slovesnost ob 900-letnici prve omembe kraja, ki so jo zaznamovali obisk visokih gostov, blagoslovitev prenovljene cerkve in nagovor predsednika Milana Kučana.

  • 21. 9. 1991: Kdo želi odrezati Slovenijo?

    Vojna na Hrvaškem je negativno vplivala na povezave Slovenije z mednarodnim prostorom, saj ta septembra 1991 več dni ni mogla vzpostaviti telefonskih zvez z vzhodno Evropo, ZDA in Južno Ameriko. Vse telefonske povezave so potekale prek Beograda, zato se je začela Slovenija pospešeno preusmerjati na centralo na Dunaju. Zvezne oblasti so Slovenijo prav tako želele onemogočiti na gospodarskem področju.

  • 20. 9. 1991: Jugoslovanskih zastav na mejah ni več

    Na dan sv. Evstahija leta 1991 je bilo v Linzu v Avstriji srečanje skupnosti Alpe–Jadran, ki je močno podprla osamosvojitev Slovenije in Hrvaške. Ante Marković je s predlogom o razrešitvi obrambnega ministra Veljka Kadijevića naletel na nerazumevanje pri svojih nekdanjih zaveznikih iz Srbije. Po besedah slovenskega notranjega ministra na nobenem mejnem prehodu v Sloveniji ni bilo več jugoslovanskih zastav.

  • 19. 9. 1991: Totalitarni simboli vznemirjajo demokratične Slovence doma in v tujini

    V glavnem mestu nizozemske province Južna Holandija je potekala druga plenarna seja mirovne konference o Jugoslaviji. Udeležili so se je zunanji ministri novonastalih držav, preostalih jugoslovanskih republik in federacije. Sejo je vodil lord Peter Carrington, ki je udeležence tudi obvestil o pogovorih v nekdanji Jugoslaviji.

  • 18. 9. 1991: Slovenija si odpira vrata v Evropo

    Slovesno odprtje mednarodnega avtocestnega mejnega prehoda Šentilj. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je na povabilo bolgarskega zunanjega ministra obiskal Bolgarijo, kjer se je srečal z najvišjim političnim vrhom in dobil zagotovilo Bolgarije za priznanje Slovenije. Predsednik predsedstva Milan Kučan in član predsedstva Ciril Zlobec sta bila na uradnem obisku v Trstu. Predsednik deželne vlade Furlanije – Julijske krajine Adriano Biasutti je poudaril, da je politika deželne vlade že od razglasitve samostojnosti Slovenije naklonjena neodvisni Sloveniji.

  • 17. 9. 1991: Tankovski premiki v vojašnici na Vrhniki. Avstrija se zaenkrat še ni odločila za priznanje Republike Slovenije

    Evropska skupnost je razpravljala o pošiljanju mirovnih sil na Hrvaško, omenjalo se je celo 30.000 vojakov, vendar pa naj bi bili oboroženi zgolj za samoobrambo in v podporo opazovalcem. Lord Carrington, predsedujoči evropske konference o Jugoslaviji, se je v Igalu sestal s Franjem Tuđmanom in Slobodanom Miloševičem ter zveznim obrambnim ministrom Kadijevićem. Dogovorili naj bi se za takojšnjo ustavitev sovražnosti in umik vseh oboroženih skupin.

  • 16. 9. 1991: Predlogi za lastninsko preoblikovanje podjetij razdvajajo parlament in samo vlado; prvi obisk slovenskih maturantov iz Argentine

    V Ljubljani sta prvič zasedali tako 21-članska medstrankarska komisija kot 7-članska komisija Zbora združenega dela in strokovnjakov. Obe sta imeli na dnevnem redu pripravo slovenske privatizacijske zakonodaje. Že na zunaj se je tako pokazalo veliko razhajanje o tem vprašanju, ki je dolge mesece zaposlovalo parlament in vlado ter prispevalo k razhodu vladne koalicije DEMOS.
    V Slovenijo so prvič dospeli na obisk in izpopolnjevanje materinščine maturanti Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine, ki so tako uvedli niz vsakoletnih obiskov skupine RAST (Roj abiturientov srednješolskega tečaja).

  • 15. 9. 1991: Trnova pot do mednarodnega priznanja

    Ob koncu dvodnevnega sestanka v Benetkah sta italijanski in nemški zunanji minister predlagala umik jugoslovanske armade (JA) iz Hrvaške, kjer se je vojna zaostrovala in vedno bolj zaposlovala evropsko politiko. Neposredne posledice je na tretjo septembrsko nedeljo zaradi zaprtja zračnega prostora čutila tudi Slovenija. Naša diplomacija je medtem krepila prizadevanja za mednarodno priznanje in čimprejšnji odmik od kaotičnega Balkana. Doma je bilo slišati veliko kritik Demosove vlade na nedeljskem pikniku »prenoviteljev«, kjer so nekdanji komunistični veljaki izražali zaskrbljenost zaradi sprememb lastninske zakonodaje, ki bi lahko ogrozila stare gospodarske monopole.

  • 14. 9. 1991: Slovenija odločno na poti samostojnosti in neodvisnosti

    »Težko se je pogovarjati, medtem ko še divjajo boji«. S temi besedami je dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, povzel dogajanje na mirovni konferenci o Jugoslaviji in nadaljeval, da »se je težko pogovarjati, medtem ko se na Hrvaškem dogajajo hude stvari. Vsi udeleženci so menili, da je prva naloga vzpostaviti mir na tem območju. Zato bo lord Carrington (predsedujoči konferenci) že v ponedeljek ali torek odpotoval tudi v Jugoslavijo in se tam pogovoril z obema protagonistoma dogodkov, Tuđmanom in Miloševićem, tako, da lahko nadaljevanje konference pričakujemo spet v četrtek. V ponedeljek in torek pa bosta tu začeli delati še dve skupini ekspertov«.

  • 13. 9. 1991: Peterle je po pogovorih z evropskimi politiki zatrdil, da se približuje priznanje Slovenije

    Na Hrvaškem so potekali boji za nastanek velike Srbije. Hkrati je bila v Haagu mirovna konferenca o Jugoslaviji. Zaradi stopnjevanja vojnega nasilja je bilo vse več pomislekov o smiselnosti takšnih pogajanj. Prav zaradi srbske agresije na Hrvaškem, je bila Evropa čedalje bolj pripravljena priznati Slovenijo in Hrvaško. Slovenski predstavniki so zato iz tujine prinašali dokaj optimistična sporočila. Obrambni minister je dokazoval, da je za Slovenijo vojna nevarnost mnogo manjša kot pred nekaj tedni. Gospodarska zbornica Slovenije pa je opozarjala na gospodarsko vojno.

  • 12. 9. 1991: Nadaljevanje privatizacijske sage

    Slovenija se je na praznik Marijinega imena, ko je Jan Sobieski leta 1683 pregnal Osmane izpred Dunaja, že ukvarjala v glavnem s svojo notranjo ureditvijo oziroma s ključno privatizacijsko zakonodajo. Glede slednje soglasja ni bilo niti znotraj Demosa. Na širšem jugoslovanskem prizorišču je odmeval zlasti ukaz nominalnega šefa države Mesića 11. septembra o umiku jugoslovanske vojske v vojašnice, na katerega se je armadni vrh kajpak požvižgal.

  • 11. 9. 1991: Harvardski ekonomist J. Sachs: »Posamezniki se nočejo odpovedati privilegijem«

    V skupščini so poslanci obravnavali lastninsko zakonodajo, o njej je spregovoril tudi svetovalec vlade za to področje dr. Jeffrey Sachs. Zunanji minister je odgovoril na očitke dvanajsterice, da Slovenija krši Brionski sporazum, predvsem glede režima na slovenskih mejah. V javnosti je potekala tudi razprava o finančni podpori, ki so jo za svoje delovanje prejemali dnevniki Slovenec, Delo, Večer in Dnevnik.

  • 10. 9. 1991: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije izvaja politični pritisk na vlado

    10. septembra leta 1991 je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v Ljubljani organizirala demonstracije proti lastninskim zakonom, ki jih je predlagala vlada. Po mnenju organizatorjev bi bilo treba zakone o lastninskem preoblikovanju podjetij, zadrugah in denacionalizaciji odločno zavrniti oziroma jih vrniti v fazo osnutka. Sprejetje teh zakonov naj bi »oškodovalo delavce, ki so desetletja trdo delali, zdaj pa jim je hotela oblast vzeti podjetja«. Z demonstracijami in zavajajočimi izjavami so izvajali močan pritisk na oblast ter vplivali na javno mnenje.

  • 9. 9. 1991: Po začetku mirovne konference o Jugoslaviji

    Ponedeljek po nedeljskem začetku mirovne konference o Jugoslaviji ni prinesel želene umiritve strasti na Hrvaškem, kjer so se spopadi stopnjevali. Zvezni premier Ante Marković je pred prihodom lorda Carringtona v Beograd napovedal rekonstrukcijo kabineta, Lojze Peterle pa na Demosovem posvetu izjavil, da bomo priznani še leta 1991.

  • 8. 9. 1991: Zatišje po burnem političnem dogajanju

    Po politično razburljivi soboti je bila nedelja bolj umirjena. Slovenski katoličani so se pridružili papeževi molitvi za mir, ki je zelo vznejevoljila protestnike v Beogradu. Makedonci pa so tega dne odšli na referendum, kjer so odločali o svoji neodvisnosti.

  • 7. 9. 1991: Priznanje Slovenije kot zrela hruška?

    Predsednik vlade Lojze Peterle se je vrnil z enotedenskega obiska v Združenih državah Amerike. Kot je pojasnil na tiskovni konferenci na Brniku, je tja odpotoval na povabilo Američanov slovenskega rodu, vzrok pa je bil bolj gospodarske kot politične narave. Pogovarjal se je s predstavniki številnih finančnih institucij, med drugim tudi z Mednarodnim denarnim skladom.

  • 6. 9. 1991: Nemško priznanje se približa

    6. septembra 1991 so se evropski velmožje dogovorili, da se bo mednarodna konferenca o Jugoslaviji v Haagu začela ne glede na nadaljevanje vojne na Hrvaškem. Predvsem Nemci so ob tem izrekli misli, ki so kazale v smer priznanja slovenske neodvisnosti. S sovjetskim priznanjem neodvisnosti baltskih držav je do pomembnega premika prišlo tudi v velikem imperiju na vzhodu.

  • 5. 9. 1991: Priprave na mirovno konferenco o Jugoslaviji, konec Sovjetske zveze

    Razširjeno predsedstvo republike Slovenije je izoblikovalo slovenska pogajalska izhodišča za mirovno konferenco o Jugoslaviji v Haagu, katera naj bi se nato začela 10. septembra pod predsedstvom lorda Petra Carringtona. Le ta je v pripravah na konferenco izjavil, da je najprej potrebno spoštovati prekinitev ognja, saj pogovori med streljanjem in umiranjem ljudi nimajo nikakršnega smisla.