Novice

Člani mednarodnega sveta neodvisnih strokovnjakov so 18. decembra 2020 na tiskovni konferenci razglasili, katero mesto naj nosi naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji. Za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji so priporočili skupno kandidaturo mest Nova Gorica in Gorica. Mesti, ki so ju razdelile vojne, združila pa sodelovanje in tesno prijateljstvo, sta si postavili ambiciozen cilj: postati čezmejna evropska prestolnica kulture.

Predsednik vlade Janez Janša je danes na Brdu sklical sejo Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, posvetovalnega organa vlade, ki ga je predpisal Zakon o Slovencih zunaj njenih meja, sprejet v času prve vlade Janeza Janše.

Zainteresirane prijavitelje obveščamo, da bomo v petek, 18. decembra, objavili Javni razpis za dodelitev delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi, ki jih bo v letu 2021 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo.

Priprave na enega največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat 2021, ki ga bo Slovenija gostila prihodnje poletje, uspešno in z velikim optimizmom potekajo tudi v tem zahtevnem času.

Od 11. do 15. decembra potekajo obiski mest kandidatov, ki so bila uvrščena v končni izbor za pridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025.

Poziv za ideje talentom s področja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, oblikovanja, inženirstva in umetnosti

Objavljamo odziv v slovenščini na peticijo tujih akademikov, ki izražajo svojo zaskrbljenost nad stanjem avtonomije akademikov in strokovnjakov v Sloveniji, kot tudi odziv v angleškem jeziku.

UNESCO Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz 2003 ima med mednarodnimi pravnimi instrumenti, katerih pogodbenica je država Slovenija in za katere v njenem imenu skrbimo na Ministrstvo za kulturo, posebno mesto.

Pustna šega Liški pust je odslej vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.

V galeriji Künstlerhaus na Dunaju so v torek, 8. decembra odprli skupinsko razstavo šestnajstih slovenskih in avstrijskih umetnic Ko gesta postane dogodek, ki je eden večjih projektov v okviru Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019/2020, in hkrati prireditev, s katero ta ugledna galerija, stara 150 let, nadaljuje posebno tradicijo medkulturnega sodelovanja.

Ministrstvo za kulturo je v petek v Uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavilo javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 v skupni višini 2.670.000 evrov.

Pred stavbo Ministrstva za kulturo se že od poletja vrstijo tovrstne »akcije«, pod katero se po navadi podpiše aktiv delavk in delavcev v kulturi. Najbolj razvpita je bila akcija, kjer so z okrvavljenimi stoli in mizami, na katerih so bila imena ministra in sodelavcev, na grafičen način grozili s pokolom.

Ministrstvo za kulturo je 4. 12. 2020 v Uradnem listu Republike Slovenije in na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje objavilo javni razpis za direktorja javnega zavoda Moderna galerija.

Znani so prejemniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2021.

V skladu z odločitvijo in sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada prejmeta Prešernovo nagrado leta 2021 pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič.

UNESCO Konvencija o varovanju podvodne kulturne dediščine bo 2. novembra 2021 praznovala 20. obletnico. Konvencija zagotavlja varovanje in spoštovanje podvodne kulturne dediščine kot sestavnega dela kulturne dediščine človeštva.

Letošnji Ta veseli dan kulture v spremenjenih okoliščinah zaradi epidemije covida-19 poteka v virtualnem okolju.

Največja virtualna knjigarna, e-Slovenski knjižni sejem, kjer 97 založb ljubiteljem branja omogoča nakup knjig, ostaja odprta do 5. decembra.

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je danes, 1. decembra 2020, sodeloval na neformalni videokonferenci ministrov Evropske unije, pristojnih za kulturo in avdiovizualni sektor, v okviru katere so pod naslovom "Priprave na prihodnost" razpravljali o okrevanju kulturnega in medijskega sektorja po pandemiji covida-19.

Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine je bila sprejeta na srečanju generalne konference UNESCO 16. novembra 1972. Ideje po oblikovanju mednarodnega pravnega instrumenta za zaščito dediščine so se pojavile po svetovnih vojnah, nastanku konvencije v sedanji obliki pa je botrovalo gibanje po zaščiti templjev v kraju Abu Simbel, zakladov starodavne egipčanske civilizacije v dolini reke Nil.

V Narodni in univerzitetni knjižnici že od leta 2008 podeljujejo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.