V sistemu enotnega zakladniškega računa (EZR), sistemu upravljanja javnih financ v Sloveniji, smo uvedli nekaj novosti. Občinam je po novem omogočeno aktivno upravljanje sredstev njihovega zakladniškega računa, vsem, vključenim v EZR na ravni države, pa so med drugim na voljo posojila daljše ročnosti.

Minister za finance mag. Andrej Šircelj je včeraj odgovarjal na ustna poslanska vprašanja na 17. redni seji DZ RS. Ocenil je, da smo s sprejetimi ukrepi, ki so bili premišljeni in strateško naravnani, ohranili delovna mesta tako v podjetjih kot za samozaposlene in pomagali najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Sprejeti ukrepi omogočajo tudi hitrejši ponovni zagon gospodarske aktivnosti, na podlagi tega pa se bo povečala proizvodnja in prodaja.

Evropska komisija je danes objavila priporočila za države članice glede ukrepov ekonomske politike. Na Slovenijo naslavlja tri sklope priporočil, ki so v veliki meri skladna s področji, ki jih vlada že naslavlja v okviru ukrepov iz tako imenovanih protikoronskih paketov. V tej luči si bo vlada tudi v naprej prizadevala za oblikovanje ukrepov in skupne strategije za nadaljnji zagon gospodarstva in čim hitrejše okrevanje po prekinitvi gospodarske aktivnosti zaradi epidemije.

Minister za finance, mag. Andrej Šircelj, je na podlagi tretjega odstavka 40. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu 10. 4. 2020 izdal Sklep o imenovanju in nalogah strokovne komisije za pripravo predloga kandidatov za člane nadzornega sveta SDH. Strokovna komisija je izvedla postopek pridobivanja in ocenjevanja kandidatov, vendar ministru za finance ni mogla predložiti zadostnega števila ustreznih kandidatov. Strokovna komisija zato objavlja javni poziv za pridobivanje dodatnih kandidatov. Postopek pridobivanja kandidatov poteka zaradi izteka mandata dvema članoma nadzornega sveta SDH 16. julija 2020.

Finančni ministri EU, med njimi minister Andrej Šircelj, so danes opravili neformalno videokonferenco, na kateri so se seznanili z napredkom pri uresničevanju dogovorjenih ukrepov za blaženje posledic epidemije COVID-19 in ta mesec predstavljenim akcijskim načrtom Evropske komisije za nadaljnjo krepitev boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Vlada RS je sprejela Uredbo o izvajanju ukrepa poroštva po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 ter Uredbo o izvajanju 65. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Skoraj 23.000 vlog za odlog plačila kreditov, ki so jih banke prejele do konca aprila, dokazuje smiselnost teh ukrepov.

Banke za kredite odobrene po 12. 3. 2020 odobravajo odloge plačil obveznosti kreditojemalcev in tako prispevajo k zagotavljanju likvidnosti podjetjem, kar je ključno za hiter izhod iz krize in za okrevanje našega gospodarstva. Izjemno število vlog že v prvem valu do konca aprila je pokazalo, kako smiseln je za slovensko gospodarstvo ta ukrep, ki je tako hitro zaživel v praksi tudi zaradi učinkovitega odziva in pripravljenosti bank na njegovo izvajanje.

Evroskupina se je danes dogovorila o značilnostih instrumenta za podporo v pandemski krizi, ki bi ga zagotavljal Evropski mehanizem za stabilnost (EMS). Vsaki državi območja evra bo tako na voljo okvirno 2 % njenega BDP za podporo domačemu posrednemu ali neposrednemu financiranju stroškov varovanja zdravja, zdravljenja in preventive zaradi krize COVID-19.

Po napovedih Evropske komisije se bo, zaradi COVID-19 gospodarstvo Slovenije leta 2020 skrčilo za 7 %, v EU pa povprečno za 7.4 %. Posledice epidemije koronavirusa Slovenija blaži s sprejetimi interventnimi ukrepi, ki so nujni tudi za oživitev gospodarstva v letu 2021.

Minister za finance mag. Andrej Šircelj je v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih vladi podal predlog za razrešitev Branke Glojnarič s položaja direktorice Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ter predlog za imenovanje mag. Ivana Kopine za vršilca dolžnosti direktorja urada.

Objavljamo nov Pregled javnofinančnih gibanj s podatki za prvo letošnje trimesečje. Prihodki državnega proračuna so znašali nekaj manj kot 2,39 milijarde evrov in so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za dobrih 23 milijonov evrov. Odhodki državnega proračuna so v tem obdobju znašali približno 2,69 milijarde evrov, kar je za nekaj manj kot 128 milijonov evrov več kot v primerljivem obdobju lani. Državni proračun je v prvih treh mesecih izkazal primanjkljaj v višini slabih 306 milijonov evrov. V enakem obdobju lani je primanjkljaj znašal slabih 202 milijona evrov.

Minister za finance mag. Andrej Šircelj je na 37. nujni seji Odbora za finance v Državnem zboru RS predstavil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo in predlog Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19.

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v skladu s 143. členom Poslovnika državnega zbora v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Gradivo pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu.

Okrevanje gospodarstva bo v prihodnjih mesecih ključno, zato na Ministrstvu za finance pripravljamo ukrepe za gospodarsko okrevanje v odprtem dialogu s številnimi deležniki. Mnogi gospodarski subjekti opozarjajo na nujnost hitre zagotovitve likvidnosti, kar je tudi temeljni cilj drugega paketa ukrepov, ki so sedaj v proceduri.

Po tem, ko nam je uspelo obvladati epidemijo in s prvimi ukrepi ohraniti socialno stabilnost, je sedaj pozornost Vlade RS usmerjena v okrevanje gospodarstva in pripravo na krizo, ki se napoveduje. Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Ključni so ukrepi, ki bodo ohranili delovna mesta in podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti. Zavedamo se, da je prav zagotovitev likvidnosti trenutno ena največjih težav gospodarstva.

Finančni ministri EU so se na današnji neformalni video konferenci seznanili z zadnjo oceno Evropske komisije o gospodarskih posledicah epidemije koronavirusne bolezni COVID-19 ter doslej sprejetimi ukrepi za blažitev njenih posledic. Sprejeli so tudi izjavo, s katero so podprli nadaljnje kreditiranje gospodinjstev in podjetij, ki so se zaradi epidemije znašla v težavah, in razpravljali o nadaljevanju izvajanja tako imenovanega evropskega semestra.

Minister za finance, mag. Andrej Šircelj, je na podlagi tretjega odstavka 40. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu izdal Sklep o imenovanju in nalogah strokovne komisije za pripravo predloga kandidatov za člane nadzornega sveta SDH, ki bo izvedla postopek pridobivanja in ocenjevanja kandidatov ter pripravila za ministra za finance predlog ustreznih kandidatov. Postopek pridobivanja kandidatov poteka zaradi poteka mandata dvema članoma nadzornega sveta SDH 16. julija 2020.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) v 64. členu določa plačilne roke za proračunske uporabnike zasebnim podjetjem, in sicer osem dni. Navodilo je pripravljeno za proračunske uporabnike državnega proračuna, analogno pa se uporablja tudi za proračunske uporabnike občinskih proračunov.

Finančni ministri EU so na današnjem nadaljevanju avdiovideo konference dosegli dogovor o kratkoročnih ukrepih za blažitev posledic epidemije koronavirusa. Članice območja evra bodo lahko v času te krize v okviru t. i. pandemične krizne podpore, ki bo temeljila na previdnostni posojilni liniji Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), črpale sredstva za blažitev posledic epidemije. Vzpostavil se bo nov mehanizem SURE, nove garancijske sheme EIB, sproščena so fiskalna pravila in pravila državnih pomoči, prav tako delamo naprej na srednjeročnih ukrepih.

Republika Slovenija je 7. aprila 2020 uspešno izdala novo 10-letno obveznico RS84 v višini 1 mrd EUR, ki zapade leta 2030. Poleg tega je izvršila dodatno izdajo obveznice RS83 v višini 1,15 mrd EUR, ki zapade leta 2023, ter dodatno izdajo obveznice RS76 v višini 100 mio EUR, ki zapade leta 2045.