Minister Boštjančič z evropskimi kolegi o konkurenčnosti in blaginji v novi fiskalni realnosti
Politični, gospodarski, socialni in okoljski izzivi vse države postavljajo pred zahtevno nalogo, kako oblikovati takšne ukrepe, ki bodo ohranili tako družbeno blaginjo kot tudi konkurenčnost gospodarstva, hkrati pa zagotavljali javnofinančno vzdržnost in učinkovitost javne porabe. Postavlja se torej vprašanje, kako naj države v hitro spreminjajočem se globalnem okolju hkrati zagotavljajo vse storitve, ki jih pričakujejo državljani in gospodarstvo, krepijo konkurenčnost in spoštujejo nova fiskalna pravila.
Ministrstvo za finance je zato danes v Ljubljani organiziralo konferenco z naslovom Ohranjanje konkurenčnosti in socialne pravičnosti v novi fiskalni realnosti. Izkušnje pri naslavljanju omenjenih izzivov so z ministrom Boštjančičem v razpravi delili gosti iz več evropskih držav - avstrijski minister za finance Magnus Brunner, slovaški finančni minister Ladislav Kamenický, hrvaški minister za finance Marko Primorac, italijanski minister za ekonomijo in finance Giancarlo Giorgetti ter državni sekretar na madžarskem ministrstvu za finance Tibor Tóth.
Minister Boštjančič je v uvodnem nagovoru spomnil, da obstajajo v politiki različni pogledi na to, kakšno je pravo ravnovesje med zagotavljanjem blaginje, konkurenčnosti in fiskalne vzdržnosti. Nekateri rešitev na primer vidijo v zviševanju davkov, drugi pa v zniževanju. A dejstvo je, da magičnih in hitrih rešitev, ki bi bile prave za vse, ni. "Vse vlade iščemo pravo ravnovesje, s katerim bomo reševale vprašanja vzdržnosti javnih financ in hkrati investirale v področja, ki povečujejo potencialno rast ne le kratkoročno, temveč tudi srednje- in dolgoročno," je dejal minister.
Razprava ministrov je pokazala, da se vse države soočajo s podobnimi izzivi, med drugim na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema. Spremembe so nujne, ni pa jih enostavno izvesti, zato morajo države pri sprejemanju rešitev upoštevati tudi razmere v družbi. Med možnimi rešitvami, ki bi lahko prispevale k spremembam na bolje, so omenili spodbujanje razvoja kapitalskega trga, zmanjšanje birokracije in davčne spremembe, izpostavili pa so tudi nujnost čim učinkovitejše porabe javnih sredstev in krepitve konkurenčnosti.