Proračunska gibanja v prvih treh mesecih leta 2024
Odhodki so bili od primerljivega obdobja v lanskem letu višji za 5,3 odstotka, prihodki pa za štiri odstotke. Proračunski primanjkljaj je v prvih treh mesecih znašal 379 milijonov evrov.
Proračunski odhodki
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo letos namenili 494 milijonov evrov, kar je 4,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Več sredstev smo namenili za izvajanje Zakona o osebni asistenci, hkrati pa smo izplačali izredno denarno socialno pomoč po avgustovskih poplavah. Zaradi redne uskladitve transferjev so se nekoliko povišali tudi transferji nezaposlenim. Družinski prejemki in starševska nadomestila pa so se znižali, saj letos nismo izplačali draginjskega dodatka za otroke.
V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 460 milijonov evrov, kar je 23,3 odstotka več kot lani. Največji delež, 363 milijonov evrov, je zaradi uskladitve pokojnin odpadel na transfer v pokojninsko blagajno.
Sredstva za investicije so se zvišala za 42,4 odstotka na 254 milijonov evrov. Vlagali smo v vojaško opremo, železniško infrastrukturo, program razvoja podeželja in raziskovalno opremo za znanstvenike.
Izplačali smo za 143 milijonov evrov subvencij, kar je 48,3 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Do nižjega zneska izplačil je prišlo zaradi nižjih neposrednih plačil v kmetijstvu, hkrati pa ne krijemo več plač zaradi izolacij, povezanih s covidom-19, prav tako letos ni bilo treba pomagati gospodarstvu zaradi draginje. Smo pa zaradi draginje letos izplačali nadomestilo dobaviteljem električne energije.
Za obresti smo odšteli 351 milijonov evrov, kar je 3,9 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. K temu je prispevalo uspešno upravljanje dolga državne zakladnice.
Proračunski prihodki
Davčni prihodki, ki s 87 odstotki predstavljajo glavni del proračunskih prihodkov, so se v prvih treh mesecih glede na primerljivo lansko obdobje zvišali za 9,4 odstotka na 2,7 milijarde evrov.
Največ smo jih zbrali z davkom na dodano vrednost, in sicer 1,2 milijarde evrov, kar je 5,1 odstotka več kot lani.
Prilivi iz dohodnine, ki jih poganja visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, so dosegli 563 milijonov evrov oziroma 27,4 odstotka več kot lani. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine (gre za 54-odstotni delež realizirane dohodnine predpreteklega leta). V prvih treh mesecih so občine tako prejele 377 milijonov evrov dohodnine, kar je 3,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
S trošarinami smo zbrali 374 milijonov evrov, kar je 0,5 odstotka več kot lani. Prihodki od trošarin od energentov so se nekoliko znižali, prihodki od trošarin na tobak pa zvišali. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb pa so se zvišali za 4,6 odstotka na 311 milijonov evrov.