Odhodki so bili v prvih štirih mesecih od primerljivega lanskega obdobja višji za 7,4 odstotka, prihodki pa za devet odstotkov. Proračunski primanjkljaj je v tem obdobju znašal 29 milijonov evrov.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v prvih štirih mesecih letos namenili 685 milijonov evrov, kar je 4,1 odstotka več kot lani. Več sredstev smo namenili za zagotavljanje osebne asistence. Zaradi redne uskladitve so se nekoliko zvišali tudi transferji nezaposlenim, čeprav podatki o številu nezaposlenih ostajajo ugodni. Družinski prejemki in starševska nadomestila so se znižali, saj letos nismo izplačali draginjskega dodatka in solidarnostnega dodatka za novorojence.

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 578 milijonov evrov oziroma 22,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji delež je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno, znašal je namreč 468 milijonov evrov, kar je za 23,6 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Omenjena rast je posledica letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin.

Za investicije smo namenili 337 milijonov evrov oziroma 25,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Vlagali smo v vojaško opremo, železniško infrastrukturo, program razvoja podeželja in raziskovalno opremo za znanstvenike.

Izplačali smo za 213 milijonov evrov subvencij, kar je 37,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Izplačila so nižja zaradi nižjih neposrednih plačil v kmetijstvu, hkrati ne krijemo več plač zaradi izolacij, povezanih s covidom-19, pomoč gospodarstvu zaradi draginje pa je letos nižja kot lani. Smo pa zaradi draginje letos izplačali nadomestilo dobaviteljem električne energije in plina.

Proračunski prihodki

Najpomembnejši del prilivov v državni proračun predstavljajo davčni prihodki; v prvih štirih mesecih letos so dosegli 4,1 milijarde evrov oziroma 89 odstotkov vseh proračunskih prihodkov. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so bili višji za 16 odstotkov.

Največji delež davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost; z njim smo v obravnavanem obdobju zbrali 1,8 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka več kot lani.

Prilivi od dohodnine so dosegli 793 milijonov evrov, kar je 26,3 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Še naprej jih poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele že 494 milijonov evrov oziroma 3,4 odstotka več kot lani.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so dosegli 664 milijonov evrov in so bili višji za 61,2 odstotka. Tolikšno rast beležimo, ker so podjetja premalo plačani davek glede na akontacije lani doplačala maja, letos pa že aprila. Hkrati je letošnji poračun davka zaradi dobrega poslovanja podjetij v lanskem letu, predvsem bančnega sektorja, visok.

S trošarinami smo zbrali 511 milijonov evrov oziroma en odstotek več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od trošarin od energentov so se nekoliko znižali, prihodki od trošarin na tobak ter alkohol in alkoholne pijače pa zvišali.