Vlada poudarja, da sta bila Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027 in osnutek Programa stabilnosti 2024 pripravljena zaradi zahtev Zakona o fiskalnem pravilu in da bosta do jeseni nadgrajena v celovito fiskalno strategijo. Letos je namreč posebno leto, saj bo prenovljena zakonodaja EU uveljavljena konec aprila oziroma začetek maja, Evropska komisija pa bo izračune potrebne konsolidacije posredovala šele do 21. junija. Vlada v tem trenutku tako še ne razpolaga z vsemi informacijami za dokončno pripravo srednjeročne strategije, ki bi zadostila tako nacionalnim kot EU zahtevam.

Glede investicij je vlada med drugim spomnila, da so bile investicije države lani rekordno visoke. Tudi pri načrtovanju investicij v letu 2024 je vlada upoštevala višje ravni investicij v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, nadaljevanje investicij po lanskih poplavah, višje ravni integralnih sredstev državnega proračuna, namenjenih investicijam predvsem v promet in prometno infrastrukturo, ter sredstva za obrambo in zaščito. Visoko raven investicij v tekočem letu pa bodo izkazovale tudi ostale enote sektorja država (javni zavodi in skladi, proračunski skladi in gospodarske družbe). Ob tem je vlada znova pojasnila tudi, da je treba zaradi zakonskih zahtev načrtovati investicije v polnem obsegu.

Glede tekoče porabe vlada pojasnjuje, da je ta v veliki meri vezana na socialna nadomestila v širšem pomenu. V izračune ocen je vlada vključila vso trenutno veljavno zakonodajo, predvidene demografske trende in napovedi na trgu dela. Glavno komponento socialnih nadomestil sicer predstavljajo izdatki za pokojnine, ki se med drugim povečujejo zaradi sistemsko urejenega načina usklajevanja pokojnin. Letos je prišlo do najvišje uskladitve pokojnin, relativno visoke uskladitve pa so skladno z makroekonomsko napovedjo načrtovane tudi v prihodnjih letih. Socialna nadomestila se povečujejo tudi zaradi preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, dodatno pa bo k rasti socialnih transferjev v letih 2026 in 2027 prispevala tudi reforma dolgotrajne oskrbe.

V zvezi z ocenjevanjem primernosti fiskalne poti fiskalni svet pri izračunu strukturnih kazalnikov omenja računsko napako in pri tem zanemari, da je tako po starih kot novih pravilih pomembna presoja poti fiskalne konsolidacije, in ne le avtomatsko matematično preračunavanje. Izračuni in prikazi, vključeni v osnutek Programa stabilnosti 2024, bodo prilagojeni glede na nova dejstva o izvajanju enkratnih ukrepov in natančnejšo metodologijo, ki bo določena za pripravo srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v jeseni letošnjega leta. Negotovosti ocenjevanja so vedno prisotne, matematična presoja pa je še posebej negotova pri izračunih strukturnega in primarnega salda, kar izpostavljajo različne institucije in strokovnjaki.

Glede ocene vzdržnosti dolga vlada izpostavlja, da razpolaga državni proračun z likvidnostno rezervo v višini 5,47 milijarde evrov oziroma 8,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer je v osnovnem scenariju v obdobju 2024-2027 predvidena skupna poraba v višini 1,85 milijarde evrov. Slovenija je glede višine dolga sektorja država v razmerju do BDP podpovprečno zadolžena država v EU in območju evra, tako pa ostaja tudi v srednjeročnih projekcijah.

Na podlagi pridobljene ocene fiskalnega sveta je vlada danes uradno ugotovila tudi, da so prenehale izjemne okoliščine, ki so v zadnjih štirih letih omogočale odstop od fiskalnih pravil.