Državni svet meni, da predstavlja predlagana določitev bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del previsoko podražitev študentskega dela. Vlada v svojem stališču pojasnjuje, da sta narava in namen študentskega dela drugačna od zaposlitve in nista neposredno primerljiva z delom, ki ga opravljajo delavci v delovnem razmerju. Namen študentskega dela je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. 
Zakonodaja za to obliko dela predpostavlja manjši obseg delovnih standardov ter večjo fleksibilnost dogovarjanja med naročnikom dela, izvajalcem in študentom. Te oblike niti po vsebini niti po pravicah in obveznostih deležnikov tako ni mogoče primerjati z delovnim razmerjem, saj gre za pogodbo civilnega prava in je kot takšna po obsegu pravic in obveznosti primerljiva z ostalimi oblikami pogodb civilnega prava.
Predlog sprememb zakona je v izvorni različici naslavljal tudi dodatke k minimalni urni postavki po vzoru ureditve v delovnopravni zakonodaji. Prvotnega predloga ob upoštevanju odstopanj od uveljavljene ureditve in nesistemskosti ureditve vlada v takrat predlagani obliki ni mogla podpreti.
Vlada se je zato takrat opredelila, da bi bilo mogoče podpreti le rešitev glede višine minimalne urne postavke, ki bi temeljila na izračunu urne postavke, ki izhaja iz zneska minimalne plače, preračunane na urno postavko v skladu z uveljavljeno računovodsko metodologijo. Minimalna urna postavka bo v skladu z amandmiranim predlogom tako za leto 2020 znašala 5,4 evra in se bo usklajevala glede na vsakič znova določeno višino minimalne plače.

Vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve je danes v dokončni obravnavi sprejel tudi stališče vlade do mnenja Državnega sveta k predlogu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. Vlada predloga Državnega sveta za zvišanje povprečnine ne more podpreti, saj je povprečnina izračunana skladno z veljavnimi predpisi, pri tem pa bi vsako zvišanje povprečnine zahtevalo znižanje investicijskih odhodkov ali spremembe predpisov, s katerimi bi znižali pravice posameznikov. Vlada pojasnjuje, da je bilo treba pri pripravi državnih proračunov in posledično pri določitvi višine povprečnine upoštevati tudi aktualne razmere v mednarodnem in domačem poslovnem okolju, ki kažejo na upočasnitev gospodarske rasti tako lani kot letos, ter povečana tveganja za rast v prihodnjih letih. Za leto 2019 je ocenjena 2,8 % gospodarska rast, za 2020 pa 3 %. To pomeni, da bo obseg bruto domačega proizvoda za dobre pol milijarde nižji, kot je bilo prvotno pričakovano. Ni dvoma, da bo počasnejša rast otežila doseganje zastavljenih ciljev za državni proračun kakor tudi doseganje javnofinančnih ciljev štirih blagajn javnega financiranja in sektorja država. Zato se je morala vlada ob objavi jesenske napovedi nemudoma odzvati, odzvala pa se je tako, da je za leto 2020 znižala načrtovane izdatke državnega proračuna za 92 milijonov evrov. Na ta način je sledila zavezam iz predpisov, ki urejajo fiskalna pravila, in ni neposredno posegla v nižanje izdatkov lokalnih skupnosti.
V povezavi z višino povprečnine ni sporno (tako ugotavlja tudi Državni svet), da je ta določena na podlagi izračuna povprečnih stroškov zakonskih obveznosti za občine (štiriletni izračun) in da za leto 2020 znaša 589,11 evra, za leto 2021 pa 588,30 evra. Na podlagi trenutno veljavne metodologije, ki je določena skladno z Zakonom o financiranju občin (ZFO-1), je to znesek, ki je bil dan v obravnavo občinskim združenjem v postopku sklepanja dogovora o višini povprečnine. Glede na to, da se je letos po več letih občinam ponudila povprečnina v višini, ki v celoti sledi metodologiji o izračunu povprečnine, je vlada pričakovala, da bo dogovor o višini povprečnine sklenjen.
Pri ustreznosti višine povprečnine za leti 2020 in 2021 je treba upoštevati tudi, da se je ta v primerjavi z letom 2019 povečala za približno 32 milijonov evrov.
V povezavi z mnenjem Državnega sveta, da bi morali za izračun povprečnine kot izhodišče vzeti dejanske stroške leta 2018, in ne povprečja stroškov za zadnja štiri leta ter k tako dobljeni vrednosti dodati še predvidene povečane stroške za leti 2020 in 2021, pojasnjujemo, da za predlagani izračun povprečnine ni ustrezne pravne podlage. Pri tem ni mogoče zanemariti finančnih posledic, ki bi pomenile, da je treba za takšno višino povprečnine v proračunu države zagotoviti dodatnih 137 milijonov evrov za leto 2020 in dodatnih 167 milijonov evrov v letu 2021. Navedeni obseg sredstev bi ob upoštevanju, da je državni proračun fiksiran s 94 % tistih obveznosti, ki izhajajo iz zakonov ali so bile prevzete v preteklosti, nedvomno zahteval korenit poseg v sredstva, ki so v proračunih države za leti 2020 in 2021 načrtovana za investicije.
Glede na mnenje Državnega sveta k predlogu državnih proračunov za leto 2020 in 2021, v katerem navaja, da sta predloga proračunov države za leti 2020 in 2021 premalo razvojno naravnana ter da so investicije v infrastrukturo na področju kulture, šolstva (šole in vrtci), sociale (domovi za starejše) in državnih cest podhranjene, verjetno tudi rešitev, po kateri bi se povprečnina povečala in linearno znižali izdatki za investicije, za Državni svet ne bi bila sprejemljiva.
V povezavi z vprašanjem, kdaj je mogoče pričakovati uveljavitev Zakona o finančni razbremenitvi občin, vlada pojasnjuje, da bo predlog omenjenega zakona v sprejetje Državnemu zboru predvidoma posredovala do konca leta 2019.

Na seji odbora je vlada podaljšala in povečala vrednost projekta »Računalniško opismenjevanje in informatika VIZ«.
Nemoteno zagotavljanje sistemske programske opreme za vzgojno-izobraževalne zavode je nujen pogoj za nadaljnjo rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vrtcih, osnovnih, srednjih in višjih šolah, zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, dijaških domovih, glasbenih šolah, ljudskih univerzah in nekaterih drugih zavodih. Da bi jo lahko zagotovili, je nujna sprememba obstoječega projekta »Računalniško opismenjevanje in informatika VIZ«. Ta bo omogočila objavo javnega naročila za zagotavljanje programske opreme podjetja Microsoft za vzgojno-izobraževalne zavode za obdobje od 1.1. 2020 do 31.12. 2022.
Veljavna pogodba za isti namen se izteče 31.12. 2019, najracionalnejša možnost, ki bo vzgojno-izobraževalnim zavodom omogočila nadaljnje nemoteno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, pa je sklenitev nove tri letne pogodbe. Zato je vlada sklenila podaljšati in povečati vrednost projekta »Računalniško opismenjevanje in informatika VIZ«.

Na vladnem odboru za gospodarstvo je vlada sprejela sklep, da se v Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrsti šest projektov s področja javne železniške infrastrukture.
S sredstvi državnega proračuna se bodo financirale investicije v javno železniško infrastrukturo, med drugim projekti za izboljšanje tehničnih specifikacij obstoječe infrastrukture in povečanje varnosti železniškega prometa.
Z novimi projekti se bo predvsem urejalo neustrezno zavarovane in potencialno nevarne nivojske prehode v Občinah Središče, Šmartno, Šmarje pri Jelšah in Sodna vas, rekonstruirala pa se bo tudi postaja Domžale. V Občini Hrastnik se bo razširil in poglobil podvoz pod železniškima tiroma na tamkajšnji železniški postaji.
Pravilnik o nivojskih prehodih namreč določa, da se nivojske prehode ureja z avtomatskimi napravami za zavarovanje ali ukine/preuredi ob izgradnji povezovalne ceste ali rekonstrukciji/nadgradnji železniške proge. Podobno celovito se obravnava rekonstrukcija postaje Domžale.