Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis
Ponastavi
  • Danes

    20. 6. 1991: Slovenija postavlja svoje meje in simbole

    Nekaj dni pred osamosvojitvijo je prišlo do krhkega premirja med zvezno in slovensko vlado glede plačevanja carin, Slovenija je na južni meji gradila mejne prehode, Avstrijci pa so se vojaško pripravljali na morebitne težave na meji. Tudi usoda slovenskih državnih simbolov je bila zaradi nasprotovanja opozicije še vedno nejasna.

  • 19. 6. 1991: Opoziciji še enkrat uspelo obdržati totalitarne simbole

    Medtem ko se je slovenska vlada z velikimi napori posvečala vsemu potrebnemu za skorajšnjo osamosvojitev, so se v Beogradu sestali Franjo Tuđman, Ante Marković, Milan Kučan, Janez Drnovšek in Stipe Mesić, da bi razpravljali o razmerah v Jugoslaviji.

  • Predstavitev projekta 30 vrhov za 30 let na Radiu Ognjišče

    Urad Vlade RS komuniciranje želi ob obeležitvi 30. obletnice samostojne Slovenije gore in hribe približati ljudem s projektom 30 vrhov za 30 let, ki ga pripravlja v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Slovenskim gorniškim klubom Skala - zvezo gorniških klubov.

  • 18. 6. 1991: Evropska dvanajsterica še vedno naklonjena ohranitvi Jugoslavije, v slovenskem parlamentu pa Aksentijević in ZSMS – LS proti krepitvi obrambne moči slovenske države

    Mednarodni parket je bil razgret glede dogajanja v Jugoslaviji. Tako je evropska dvanajsterica v Luksemburgu razpravljala o Jugoslaviji ter premaknila morebitno objavo deklaracije na prihajajočem srečanju v Berlinu, kjer so se sestale države članice Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Obenem pa so se v Sloveniji nadaljevale širne priprave na osamosvojitev.

  • 17. 6. 1991: Ko se eni mrzlično pripravljajo na zavarovanje osamosvojitve, druge skrbi njeno praznovanje

    V že nekajmesečni t. i. carinski vojni, ki se je zaostrila v zadnjih dneh, je 17. junija nastalo nekakšno premirje. Direktor Zvezne carinske uprave Radoslav Sekulić je še dan prej trdil, da bodo slovenske carinike zamenjali z zveznimi, če slovenska vlada ne bo nemudoma prepustila carin Beogradu. V ponedeljek je nato sicer prišel v Ljubljano na čelu manjše delegacije, a se je po dvournih pogovorih hitro zadovoljil s predajo odgovornosti za dogovor na republiško in zvezno vlado, ki naj bi se o carinah pogovarjali v sredo (19. 6. 1991).

  • Ponosni na Slovenijo – 30 let

    V Parku vojaške zgodovine v Pivki so odprli razstavo fotografij, ki sta jo pripravila Park vojaške zgodovine in Urad vlade za komuniciranje. Nosi naslov Ponosni na Slovenijo – 30 let. Izraža namreč ponos in številne uspehe naše države v 30-ih letih samostojnosti. »Slovenija že 30 let prekipeva od uspehov, z razstavo želimo poudariti veselje in ljubezen do domovine,« je na otvoritvi poudaril direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič in dodal, da »samostojna Slovenija izraža tudi 100 letne sanje naših prednikov in polnost naše narodne kulture.«

  • 16. 6. 1991: Mednarodni pritiski za enotno Jugoslavijo

    Razglasitev neodvisne slovenske in hrvaške države se je bližala, svarila in pritiski tako Evropske skupnosti kot Združenih držav pa so se množili. Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis je ponavljal zahtevo, ki je bila zaradi razmer v Srbiji neuresničljiva, prava »kvadratura kroga«: dogovor o enotni in demokratični Jugoslaviji. »Prenovljeni« slovenski, hrvaški in bosanski komunisti so snovali novo Jugoslavijo.

  • 15. 6. 1991: Poleg psihološke vojne je vrelišče dosegla tudi vojna za dajatve od carin

    Slovenska in hrvaška delegacija na najvišji ravni predsednikov republik, vlad in parlamentov sta se dogovorili, da bosta obe hkrati razglasili osamosvojitev. Slovenska in zvezna carinska uprava pa sta bili v psihološki carinski vojni in utrjevali vsak svoj položaj. Stranka demokratične prenove (SDP) oziroma prenovljeni komunisti so zahtevali odstop Peterletove vlade. O ceni slovenskega osamosvajanja v gospodarstvu pa sta za javnost govorila ekonomista Mencinger in Sočan.

  • 14. 6. 1991: Osamosvojitveni finiš uvede vprašanje carin

    Dva dni po neuspešnem obisku delegacije zvezne jugoslovanske vlade v Ljubljani je morala Slovenija pokazati, kako resno misli z osamosvojitvijo, ob spopadanju s posledicami novega carinskega odloka jugoslovanskih oblasti. V Ljubljani je prišlo do velikih delavskih demonstracij, na katerih je bila zlasti neprijazno sprejeta ministrica za delo. Poveljnik mariborskega korpusa jugoslovanske vojske pa je svojim ljudem prepovedal zapuščanje vojašnice.

  • 13. 6. 1991: Le slovenska vlada se ni predala zveznim pritiskom po predaji carinske suverenosti

    Jugoslovanska vlada (Zvezni izvršni svet ali ZIS) je slovensko obvestila, da bo pričela uveljavljati odlok o plačevanju carine. Slovenska carina je namreč po 23. 12. 1990 prenehala plačevati dajatve Zvezni carinski upravi.

  • 12. 6. 1991: Markovićeve apokaliptične napovedi v slovenski skupščini in poskus pakta z opozicijo

    Zaradi bližnjega zasedanja Sveta ES, ki je vztrajal pri jugoslovanski celovitosti in ji zagotavljal denarno pomoč, in zaradi obljub Mednarodnega denarnega sklada o pomoči Jugoslaviji je predsednik zvezne vlade Ante Marković prepričeval slovensko politiko, naj se »vrne k reformam in odpove enostranskim rešitvam«. Njegove predloge je del slovenske opozicije vzel zelo zares, kar se je pokazalo v naslednjih dneh. Slovenski predsednik Milan Kučan in zunanji minister Dimitrij Rupel pa sta tega dne dobila jasno podporo Svetega sedeža, ki je poudarjal pravico narodov do samoodločbe, papež pa je Slovencem podelil apostolski blagoslov.

  • 11. 6. 1991: Priprave na osamosvojitveni dan D vse bolj intenzivne

    Ustavna komisija je obravnavala predlog besedila Ustave RS in stoto dopolnilo k slovenski ustavi. Predsednik Kučan in zunanji minister Rupel sta se v Rimu srečala s predsednikom italijanske republike Cossigo in zunanjim ministrom De Michelisom. Na političnem parketu so se vodstva političnih strank negativno odzivala na predlog programa osamosvojitvene slovesnosti. V Kumanovu umre med služenjem vojaškega roka v JLA Peter Hribernik, po uradni razlagi zaradi prometne nesreče. Na TV Beograd je ameriški veleposlanik v SFRJ Zimmermann izjavil, da ZDA ne bodo priznale samostojnosti Slovenije in Hrvaške.

  • Župnika Jože Božnar in Janez Kumše (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo župnika Jožeta Božnarja in Janeza Kumšeta. V prizadevanja za politične spremembe, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije so se v prelomnih časih vključevale praktično vse slovenske organizacije, med njimi izrazito tudi slovenske katoliške župnije oziroma misije. Taka je bila tudi vloga slovenskih župnij Sv. Vida in Marije Vnebovzete v Clevelandu, z župnikoma Jožetom Božnarjem in Johnom Kumsetom (Janezom Kumšetom) na čelu.

  • 10. 6. 1991: Slovenski politični vrh v Rimu išče podporo Italije in Svetega sedeža

    Na tridnevni obisk v Rim sta odšla predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, kjer sta se sestala z najvišjimi predstavniki italijanske države in papežem Janezom Pavlom II. Slovenski član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek je sodeloval na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (The World Economic Forum – WEF). Svet Demosa je priporočil svojim članom, naj se vzdržijo medsebojnih sporov. Na konferenci Evropskega gibanja v Londonu pa je bilo slišati o možnostih posega zahodnoevropskih sil na območje Jugoslavije, če bi bila pri reševanju njenih težav ogrožena evropska varnost.

  • 9. 6. 1991: Slovenska vlada enotna glede aktivnosti v zvezi z osamosvojitvijo Republike Slovenije

    Druga junijska nedelja je bila v Sloveniji eden mirnejših dni v sicer zelo pestrem in napetem mesecu. Člani slovenske vlade so na večerni seji razpravljali o aktivnostih za osamosvojitev Slovenije na posameznih področjih ter jih nato uskladili in podprli. Potrebnega je bilo veliko poguma, modrosti in požrtvovalnosti, da so kljub grožnjam jugoslovanske armade, očitnemu nepoznavanju in nerazumevanju notranjih jugoslovanskih razmer v mednarodni skupnosti ter kritikam opozicije in medijev ohranili trdnost in odločenost izpeljati tvegani projekt osamosvojitve do konca.

  • 8. 6. 1991: Slovenija nadaljuje pot osamosvojitve z utrjevanjem svoje odločitve v mednarodnem prostoru

    NATO je v teh dneh v Köbenhavnu razpravljal o jugoslovanski krizi. Predsednik vlade Lojze Peterle se je kljub vsemu dogajanju na domačem parketu trudil utrditi slovensko osamosvojitev v mednarodnem prostoru z obiskom v Rimu. Čedalje bolj sta se začeli kazati raznolikost in pluralnost domačega političnega in družbenega prostora.

  • 7. 6. 1991: Peterle in vladna ekipa v odgovoru na kritike ohranjajo osamosvojitveni optimizem

    Še vedno je močno odmeval udarni neposredni nastop finančnega ministra Dušana Šešoka v skupščini. Premier Lojze Peterle je na radiu odgovoril na kritike, tudi tiste znotraj Demosa. Na dnevnem redu je bilo tudi občutljivo vprašanje nove slovenske zastave.

  • 6. 6. 1991: Zadnja možnost za preoblikovanje Jugoslavije padla v vodo

    Šestega junija je potekalo na vseh ravneh precej pomembnih političnih srečanj. V Sarajevu so predsedniki jugoslovanskih republik tekli zadnji krog pogajanj o preureditvi Jugoslavije, v Beogradu se je sestalo zvezno predsedstvo, v Ljubljani pa je vlada želela omiliti odmevne izjave finančnega ministra.

  • 5. 6. 1991: Sprejeti ključni osamosvojitveni zakoni

    Slovenski parlament je 5. junija sprejel sveženj osamosvojitvenih zakonov, ki so predstavljali temelj za novonastajajočo državo. Veljati so začeli dvajset dni pozneje, to je 25. junija, na dan slovenske osamosvojitve.

  • 4. 6. 1991: Naraščanje napetosti in negotovosti pred osamosvojitvijo

    Nekaj tednov pred načrtovanim dnem osamosvojitve Slovenije, ko so bile v Demosovi vladi vse moči uprte v čim boljšo pripravo na to dejanje, so se pri nekaterih vodilnih slovenskih politikih še vedno pojavljale skušnjave, da bi za Slovenijo izbrali drugačno pot, kot je bila določena s plebiscitom. Janez Drnovšek, slovenski predstavnik v predsedstvu SFRJ, je tako 4. junija 1991 podprl predlog Bosne in Hercegovine ter Makedonije o t. i. Zvezi jugoslovanskih držav ter s tem vnesel nepotrebno vznemirjenje v že tako napet predosamosvojitveni politični prostor. Tudi nekateri novinarji in politični komentatorji v tem obdobju niso prizanašali s kritiko tistim, ki so nosili največjo odgovornost v pripravah na osamosvojitev.