Članki
Prilagodite izpis
-
Rusija uvaja nove zakone za zapiranje kritikov, a zanika, da ima politične zapornike
Vsako leto 30. oktobra svet obeležuje dan spomina na žrtve politične represije. V Rusiji zapirajo ljudi na podlagi obtožb, ki jih organizacije za človekove pravice označujejo za neutemeljene, oblasti pa kljub temu vztrajajo, da političnih zapornikov v državi ni. Kremelj te ljudi označuje za kriminalce ali celo teroriste.
-
Poročilo Lokalne komisije za izsuševanje Ljubljanskega barja
Letos mineva 200 let od ustanovitve Lokalne komisije za izsuševanje Barja. V letu 1826 so bila dela za izsuševanje Ljubljanskega barja v polnem teku, komisija pa je bila ustanovljena z namenom, da dela usmerja, nadzoruje in poskrbi, da bodo potekala usklajeno. Avgusta 1827 so člani komisije predložili guberniju (deželni vladi) poročilo o »napredku in uspehu del« v prvem letu delovanja.
-
Spletna in mobilna aplikacija eLastovka za slovenske državljane na potovanjih v tujini
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je za slovenske državljane na potovanjih v tujini pripravilo spletno in mobilno aplikacijo eLastovka, ki je na voljo tudi uporabnikom Google Play, iOS in Huawei mobilnih trgovin. Aplikacija je zaživela v juniju 2026, omogoča hitrejši in enostavnejši dostop do ključnih informacij ter bistveno učinkovitejše obveščanje v primeru izrednih razmer ali kriz.
-
Varstvo narave in podnebja zahteva skupno ukrepanje
Jesenski konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti in podnebnih spremembah povezuje isto vprašanje: kako mednarodne dogovore prenesti v učinkovito implementacijo.
-
Slovensko-češki poslovni forum: nove priložnosti za krepitev gospodarskega partnerstva
V okviru uradnega obiska podpredsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Češke republike Petra Macinke z gospodarsko delegacijo v Sloveniji je 20. oktobra 2026 v Kongresnem centru Brdo potekal Slovensko-češki poslovni forum.
-
Slovensko znanje o pitni vodi predstavljeno evropskim predsednikom na srečanju skupine Arraiolos
Bled Water Forum je ob enem najpomembnejših diplomatskih dogodkov letošnjega leta predstavil slovenske vodne inovacije, ki se širijo po svetu, mednarodno sodelovanje in nove pristope k razumevanju pitne vode.
-
Pregled dezinformacij: Kako Kremelj opravičuje zločine proti človečnosti
Prokremeljske dezinformacije zanikajo dokumentirane ruske napade na civiliste, omalovažujejo vojne zločine ter zlorabljajo izkrivljene pripovedi o drugi svetovni vojni za upravičevanje agresije proti Ukrajini. Hkrati Nato prikazujejo kot grožnjo Rusiji in širijo izmišljene trditve o neizbežnem napadu na Kaliningrad.
-
Koroška – regija bogate dediščine, podjetnosti in mednarodnih priložnosti
Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je 9. oktobra 2026 na Koroškem gostil predstavnike diplomatskega zbora, akreditirane v Sloveniji. Tradicionalni diplomatski izlet je bil namenjen predstavitvi bogate kulturne in industrijske dediščine regije, njenega turističnega in gospodarskega potenciala ter priložnosti za krepitev mednarodnega sodelovanja.
-
ICPE razvija projektno sodelovanje v Afriki in Aziji
Mednarodni center za promocijo podjetij (ICPE) nadaljuje z izvajanjem projektov v državah globalnega Juga ter pripravlja nove razvojne pobude s slovenskimi in lokalnimi partnerji, predvsem na področju upravljanja z vodami, kmetijstva, biotehnologije in energetske učinkovitosti.
-
Ruska strategija stopnjevanja napetosti v Baltiku: strah je del načrta
Rusija skuša ustvariti podobo Baltika kot regije, v kateri se Nato pripravlja na napad na Rusijo, baltske države pospešeno oborožujejo, rusko govoreče prebivalstvo pa naj bi bilo tik pred preganjanjem. Ti narativi skupaj ustvarjajo občutek trajne krize, v kateri se vojaško zaostrovanje zdi vse verjetnejše.
-
Zanikanje Buče v Generalni skupščini ZN ter nacistični narativi za opravičevanje napadov na Ukrajino
Kremeljski narativi tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) ponovno oživljajo zanikanje pokola v Buči, trditve o trgovini z otroki ter narative o nacizmu, da bi preusmerili krivdo in opravičili ruska dejanja v Ukrajini.
-
Slovenija med naftno krizo (1979−1985): od »par–nepar« do bencinskih bonov
Tokratna arhivalija meseca nas spominja na to, da naftna kriza ni le težava današnjega časa, temveč smo se s tovrstnimi krizami v preteklosti srečali že večkrat. Naftne krize so bile pogosto povezane s političnimi in vojaškimi napetostmi na Bližnjem vzhodu. V naši zgodbi iz osemdesetih let 20. stoletja arhivske dokumente dopolnjujemo z gradivom Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
-
Državni sekretar Raščan sprejel generalnega direktorja Dirke po Franciji
Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Stanislav Raščan je septembra 2026 na ministrstvu sprejel Christiana Prudhomma, generalnega direktorja kolesarske dirke Tour de France. Pogovor je potekal v okviru prizadevanj Slovenije, da bi v prihodnjih letih gostila začetek ene najpomembnejših kolesarskih dirk na svetu.
-
Moskva kriči o prevarah v tujini, medtem ko doma prireja volitve
Moskva redno prikazuje volitve v demokratičnih državah kot goljufive in vodene iz tujine. Vendar ruske parlamentarne volitve ne ponujajo resnične politične izbire: Kremelj nadzoruje prizorišče in je odpravil celo možnost glasovanja proti vojni v Ukrajini. Medtem ko posledice vojne vse globlje posegajo v vsakdanje življenje, je vse večje nezadovoljstvo javnosti izrinjeno iz volilnega procesa.
-
Sedemdeset let Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije
Arhivalija meseca pripoveduje o začetkih institucionalizirane konservatorsko-restavratorske službe za arhivsko gradivo, ki segajo v leto 1956 in takratni Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani. Muzejski konservatorsko-restavratorski oddelek se je odločno spopadel z začetnimi izzivi in se je po pripojitvi državnemu arhivu leta 1980 razvil v osrednjo delavnico za papir in pergament v Sloveniji.
-
Od zanikanja do izkoriščanja: kako je Kremelj prilagodil svoje dezinformacije o podnebnih spremembah
V najnovejšem valu podnebnih narativov, ki jih širi Kremelj, podnebne spremembe služijo kot sredstvo za krepitev dobro znanih dezinformacijskih tez: domneven avtoritarizem in hinavščina EU, domnevno evropsko samouničenje zaradi sankcij proti Rusiji ter navsezadnje trditve, da Evropi ne preostane drugega, kot da obnovi odnose z Rusijo kot dobaviteljico cenovno dostopne nafte in plina.
-
Od družbenih omrežij do prve bojne črte: ruski sistem novačenja tujih borcev
Evropska službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS) je razkrila usklajeno digitalno infrastrukturo v ozadju novačenja. Poročilo prikazuje, kako Rusija vzdržuje vojno v Ukrajini z novačenjem tujih državljanov, številni so zavedeni ali prisiljeni v sodelovanje, prek globalne mreže oglasov na družbenih omrežjih, posrednikov in začasnih spletnih strani.
-
»Natančen prikaz Furlanije« − najstarejši ohranjeni zemljevid v slovenskih arhivih
Arhiv Republike Slovenije hrani v svoji kartografski zbirki okrog 3200 enot. Posebej ponosni smo na domnevno najstarejši zemljevid v slovenskih arhivih, ki ga je izdelal Joannes Sambucus, prvič pa je bil objavljen leta 1573 v latinski izdaji Orteliusovega atlasa. Zemljevid predstavlja pomemben vir za preučevanje zgodovinske geografije prostora med Alpami in Jadranom v drugi polovici 16. stoletja.
-
Navodila Franca Karla plemenitega Hohenwarta upravitelju posestva Ravne pri Pivki
Franc Karel plemeniti Hohenwart (1691−1772) se je rodil na graščini Kolovec pri Kamniku, po poroki z Marijo Ano Šarloto baronico De Leo je v dvajsetih letih 18. stoletja pridobil posestvo Ravne, ki je v lasti Hohenwartov potem ostalo do leta 1906. Ker je bil zelo dejaven pri upravljanju deželnih zadev, je gospodarjenje s posestvom prepuščal svojim upraviteljem, ki jim je dal podrobna navodila.
-
Pregled dezinformacij: Vojnohujskaški Nato, miroljubna Belorusija in bolgarska »kazen«
Rusija krivi Nato za zaostrovanje razmer v baltski regiji. Ukrajina je lažno prikazana kot država, ki si prizadeva za vojno z Belorus. Proračunska pravila Evropske unije (EU) so predstavljena kot politično povračilo proti Bolgariji.