Varstvo narave in podnebja zahteva skupno ukrepanje

Prva v ospredje postavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti, druga izvajanje podnebnih zavez. Slovenija v obeh procesih podpira ambiciozno ukrepanje, znanstveno utemeljene odločitve in mednarodno sodelovanje, poseben poudarek pa namenja vodi, ekosistemom in pravici do čistega in zdravega okolja.

Biotska raznovrstnost in pregled napredka pri varstvu narave

Osrednja naloga 17. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Erevanu, Armeniji (CBD COP17 19. do 30. oktober 2026) je bil pregled izvajanja svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming–Montreal, sprejetega leta 2022. Pregled naj bi pokazal, ali skupni napredek držav zadošča za doseganje ciljev do leta 2030 in kje so potrebni dodatni ukrepi.

Podlaga za oceno so bila predvsem nacionalna poročila ter strokovni in regionalni prispevki. V ospredju pogajanj in razprav pa ovire pri izvajanju, vključevanje varstva narave v druge politike in sektorje ter zagotavljanje sredstev. Pomembne teme so bile tudi morska in obalna biotska raznovrstnost, kmetijstvo, invazivne tujerodne vrste ter povezave med naravo, zdravjem in podnebnimi spremembami.

Financiranje je bilo eno zahtevnejših pogajalskih področij. Države so obravnavale mobilizacijo javnih in zasebnih virov, prispevke razvitih držav, širitev kroga donatorjev ter vlogo Svetovnega sklada za okolje in sklada Cali. Z izvajanjem okvira je povezano tudi vprašanje pravične delitve koristi od uporabe genskih virov in digitalnih sekvenčnih informacij.

Slovenija podpira prizadevanja za konkretne in izvedljive rezultate CBD COP17. Zavzema se za hitrejše zagotavljanje finančnih virov, vendar opozarja, da nove obveznosti ne smejo ustvariti nesorazmernih administrativnih in finančnih bremen za manjše države. Za kakovostno odločanje na področjih varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, voda in prostora poudarja pomen znanstvenih podatkov ter podpira krepitev Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Posebno pozornost namenja čezmejnemu upravljanju morij, obalnim ekosistemom in pristopu »od izvira do morja«, ki povezuje upravljanje voda, kopnega, obale in morja. Takšen pristop je tudi pomembna povezava s podnebnim ukrepanjem.

UNFCC COP31 in izvajanje Pariškega sporazuma

Akcijski agendi podnebnega konference COP31 v Antalyi v Tučiji (9. do 20. november 2026) bo predsedovala Turčija, Avstralija pa bo vodila formalna pogajanja. Vrhu voditeljev 10. in 11. novembra naj bi sledila strokovna pogajanja in nato ministrski del s sklepnimi političnimi odločitvami. Težišče konference bo izvajanje Pariškega sporazuma in pregled prvega globalnega pregleda stanja.

Na področju blaženja bo pozornost usmerjena v zmanjševanje emisij v tem desetletju ter izvajanje novih oziroma posodobljenih nacionalno določenih prispevkov. Razprave bodo zajemale prehod na čiste energetske sisteme, elektrifikacijo, obnovljive vire in energetsko učinkovitost. Ker se mandat delovnega programa za blaženje izteče konec leta 2026, bo treba odločiti tudi o njegovem morebitnem podaljšanju.

Pomemben del pogajanj bo prilagajanje podnebnim spremembam, zlasti spremljanje napredka pri globalnem cilju za prilagajanje ter priprava in izvajanje nacionalnih načrtov. Razprave o izgubah in škodi bodo namenjene delovanju in krepitvi namenskega sklada ter dostopu do pomoči za najbolj ranljive države in skupnosti. Pravičen prehod bo obravnavan tudi z vidika zaposlovanja, socialne varnosti in vključevanja prebivalstva.

Pri podnebnem financiranju bo v ospredju izvajanje novega kolektivnega finančnega cilja za podporo državam v razvoju. Evropska unija in Slovenija poudarjata, da javna sredstva ne zadoščajo, zato so potrebni zasebni in inovativni viri ter širši krog držav donatork. Ob povečanju naložb je treba poenostaviti dostop do sredstev in finančne tokove uskladiti z zmanjševanjem emisij ter večjo podnebno odpornostjo.

Konferenca bo obravnavala tudi priprave na drugi globalni pregled stanja, ki naj bi se zaključil leta 2028.  Spremljanje napredka je pomembno za presojo učinkovitosti ukrepov in zaupanje med pogodbenicami.

Slovenija si prizadeva za zaključke podnebne konference COP31, ki bodo omogočili ohranjanje ciljev Pariškega sporazuma znotraj omejevanja segrevanja ozračja do 1,5 stopinje Celzije, tako na področju blaženja kot prilagajanja. Poudarja, da je za doseganje ciljev Pariškega sporazuma nujno potrebno sodelovanje in pošten prispevek vseh pogodbenic UNFCCC. Za ta namen je na globalni ravni potrebno posodobiti nacionalno določene cilje (NDCs) za obdobje do 2035 in na tej podlagi nadgraditi podnebne ukrepe in politike. Zagovarja tudi nemoteno in učinkovito delovanje Sklada za odzivanje na izgube in škode (Loss and Damage Fund) ter iskanje načinov za mobilizacijo zasebnega kapitala in razširitev baze donatork. 

Slovenske dobre prakse

Naše izkušnje kažejo, da je ohranjanje narave, kjer je to mogoče, veliko cenejše od njene obnove. Dober primer stroškovne učinkovitosti so na naravi temelječe rešitve na področju preprečevanja poplav. Drugi primer dobre prakse je slovenski Naravovarstveni informacijski sistem. Ta javno dostopna digitalna platforma z vključenim katalogom rastlinskih in živalskih vrst povezuje pristojne organizacije v podporo odločanju. 

Slovenija se uveljavlja tudi kot napredno središče na področju opazovanja Zemlje, satelitskih tehnologij in umetne inteligence. Združevanje teh orodij omogoča celovito spremljanje okolja, kmetijstva, gozdarstva in naravnih nesreč. Nekaj dobrih praks s tega področja:  

• Center odličnosti VESOLJE-SI: Razvili so prvi slovenski mikrosatelit NEMO-HD za napredno opazovanje Zemlje in napovedovanjem poplav. Oblikovali so tudi popolnoma avtomatizirano verigo za obdelavo optičnih satelitskih podatkov, imenovano STORM, ter upravljajo napredni arhiv slik Sentinel.
• Sinergise (Planet Ljubljana): Globalno priznano slovensko podjetje (zdaj del podjetja Planet Labs), ki je razvilo platformo Sentinel Hub za enostaven dostop do satelitskih posnetkov. Razvili so tudi sistem SOPOTNIK za avtomatsko spremljanje kmetijske površine. 
• Slovenian AI Factory (SLAIF): Pobuda, ki pospešuje uvajanje UI v industrijo, pametno kmetijstvo in okoljski monitoring. UI integrirajo s satelitskimi podatki in senzorji za napovedovanje pridelka, optimizacijo namakanja in trajnostno pridelavo hrane. 
• Superračunalnik Vega: EuroHPC superračunalnik, nastanjen v Mariboru, zagotavlja potrebno računsko infrastrukturo za poganjanje zahtevnih algoritmov UI in analizo masovnih prostorskih podatkov.
• HIDRA je skupen raziskovalni projekt Agencije RS za okolje (ARSO) in Laboratorija za računalniški vid (ViCOS Lab), v okviru katerega razvijajo napredne modele umetne inteligence za napovedovanje dinamike in višine morske gladine. Omogoča hitrejše in natančnejše izračune, pogoste osvežitve napovedi za do treh dni vnaprej. ARSO uporablja HIDRA modele za vsakodnevno operativno napovedovanje višine morja in obalnih poplav.