Fajon na MED9: Potrebujemo enoten in odločen odziv za zaustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu

»Situacija na Bližnjem vzhodu ostaja zelo resna. Današnje srečanje bi moralo poslati jasno in enotno sporočilo vsem stranem: nasilje vedno rodi novo nasilje, zato ga je treba nemudoma ustaviti. Ta trenutek moramo izkoristiti za prevlado diplomacije in preprečiti razvoj še večje, zlasti energetske, krize. Potrebujemo več enotnosti v mednarodni skupnosti, saj si več ne moremo privoščiti razdrobljenega odziva. Svet je manjši, kot se zdi – kar še posebej občutimo sredozemske države,« je poudarila ministrica Fajon.

Ob tem je opozorila, da razmere na terenu ostajajo izjemno nepredvidljive: »Premirje, čeprav izjemno krhko, mora obstati – to je ključen predpogoj za nadaljnjo deeskalacijo in vrnitev k političnemu dialogu.« Ob tem je obsodila zadnje napade Izraela na Libanon in veliko število civilnih žrtev ter povedala, da je v stiku s kolegi zunanjimi ministri iz regije, ki opozarjajo, da je situacija alarmantna. »Najvišjo ceno plačujejo nedolžni civilisti, ki jih moramo zaščititi,« je še povedala Fajonova.

Zunanji ministri so tokratno srečanje izkoristili predvsem za pogovor o energetski varnosti, dobavnih verigah ter krepitvi sodelovanja v okviru skupine MED9. Poseben poudarek so namenili celovitemu in usklajenemu obvladovanju kriznih razmer. Razpravljali so o različnih vidikih krize, vključno z varnostjo na morju, energetsko oskrbo in varnostjo dobavnih verig, zaščito kritične infrastrukture, okoljskimi tveganji, potencialnimi migracijskimi in begunskimi pritiski ter hibridnimi grožnjami.

V nadaljevanju srečanja je ministrica dodala, da Slovenija vidi Pakt za Sredozemlje kot okvir za spodbujanje bolj strukturiranega, uravnoteženega in v prihodnost usmerjenega partnerstva z južnimi sosedami, ki temelji na medsebojnem zaupanju in deljeni odgovornosti. Ob tem je opozorila, da je takšno partnerstvo ključno za dolgoročno stabilnost regije: »Slovenija dosledno poudarja pomen krepitve sodelovanja in medsebojne podpore med državami MED9 ter njihove vloge pri oblikovanju politik EU do Sredozemlja.«

Ob robu je opravila pogovor z evropsko komisarko za širitev Dubravko Šuico o vzpostavitvi Sredozemske univerze. V zvezi s tem si bo Slovenija prizadevala za posebno vlogo Univerze EMUNI v Sloveniji.

Ministri so po zaključku srečanja sprejeli skupno izjavo.

Krepitev sodelovanja Slovenije, Hrvaške in Italije v severnem Jadranu

Ob robu je ministrica Fajon opravila pogovor s hrvaškim in italijanskim zunanjim ministrom, v katerem se je ponovno zavzela za krepitev trilateralnega sodelovanja v severnem Jadranu: »Tovrstno sodelovanje je izjemnega pomena zaradi občutljivega ekosistema Jadranskega morja in razglasitve izključnih ekonomskih con.«

V zvezi s tem je izrazila potrebo po nadaljnji krepitvi sodelovanja v tem formatu z namenom spodbujanja čezmejne povezljivosti, razvoja modrega gospodarstva, varstva morskega okolja, pomorske varnosti ter preprečevanja nesreč: »Ljudje, zlasti prebivalci obalnih območij, pričakujejo sodelovanje vseh obalnih držav. Takšno sodelovanje v polzaprtih morjih, kot je Jadransko morje, določa tudi Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu in je skladno z direktivo EU o morskem okolju.«

O MED9

Skupina MED9 je bila vzpostavljena leta 2013 v Bruslju na pobudo zunanjih ministrov Cipra in Španije z namenom sodelovanja držav članic EU na področju splošnih zadev, vezanih na Sredozemlje. Poleg Slovenije, ki se je skupaj s Hrvaško skupini pridružila leta 2021 na 9. vrhu v Atenah, so v skupini MED9 še Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska in Španija.

Skupina predstavlja pomembno platformo za usklajevanje stališč držav članic EU glede sredozemskih vprašanj.

V letu 2026 je predsedovanje skupini MED9 od Slovenije prevzela Hrvaška. Več informacij je na voljo na spletni strani slovenskega predsedovanja.