195. redna seja Vlade Republike Slovenije
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Vlada se je seznanila z informacijo o preskrbi z energijo
Razmere na področju naftnih derivatov so trenutno zaznamovane s povečanim kratkoročnim tveganjem, predvsem zaradi nihanj cen na mednarodnih trgih kot posledica še vedno trajajoče vojne v Iranu ter logističnih omejitev pri dobavi, v Sloveniji predvsem od zalog trgovcev do posameznih bencinskih servisov, kljub temu da količin goriv na ravni širše regije ne primanjkuje. Vlada je s spremenjeno regulacijo cen na bencinskih servisih izven avtoceste (AC) in deregulacijo cen na bencinskih servisih na AC, začasnim znižanjem trošarin, ukinitvijo okoljske dajatve na CO₂ ter sprostitvijo dela državnih rezerv sprejela ključne stabilizacijske ukrepe za blaženje vplivov na končne uporabnike. Ključna tveganja ostajajo vezana na dobavne poti surove nafte na rafinerije v sredozemskem prostoru ter morebitne motnje v rafinerijski in transportni infrastrukturi, kar lahko kratkoročno vpliva na dinamiko oskrbe.
Na področju zemeljskega plina so tveganja srednjeročna in zmerna, pri čemer je oskrba Slovenije za leto 2026 pogodbeno zagotovljena in ni neposredno odvisna od utekočinjenega plina iz kriznih območij, vendar ostaja določena cenovna izpostavljenost predvsem pri večjih poslovnih odjemalcih.
Oskrba z električno energijo ostaja stabilna in zanesljiva, ob nizki ravni tveganja, saj so ključni proizvodni viri in dobavne verige za prihodnje obdobje ustrezno zagotovljeni.
Tržni inšpektorat je 21. marca 2026 opravil nadzor nad prodajo naftnih derivatov na bencinskih servisih. Pregledanih je bilo 41 bencinskih servisov, od tega 38 Petrolovih, 2 Shellova in 1 MOL. Tržni inšpektorat je ugotovil, da bencinski servisi ne zadržujejo blaga, temveč ga v primeru zadostnih zalog prodajo kupcem. Iz pregledanih dokazil o dobavi naftnih derivatov izhaja, da so se dobave v zadnjih 14 dneh vršile manj pogosto, povpraševanje pa se je povečevalo. Ugotovljeno je bilo, da so bile dobave v zadnjih dveh dneh za polovico, nekje pa tudi za dve tretjini manjše.
V času od 23. do 25. marca 2026 so bile na terenu ekipe vseh mobilnih oddelkov Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) na različnih lokacijah po državi, ki so izvajale nadzor z vidika kršitev Zakon o trošarinah (ZTro-1) in Zakonu o prevozu nevarnega blaga (ZPNB). Pri nadzorih niso bile ugotovljene kršitve določb teh dveh zakonov, oskrba z gorivom pa je bila nemotena. Promet na bencinskih servisih, kjer se je izvajal nadzor, je bil nizek in se je le izjemoma zaznalo točenje tudi v prenosne posode. V primeru neustreznih prenosnih posod so točenje goriva zavrnili že sami uslužbenci bencinskih servisov. Na obmejnih črpalkah pa je bilo še vedno zaslediti točenje goriva s strani vozil s tujimi registrskimi tablicami.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Ministrstvo za finance
Vlada je sprejela Strategijo odpornosti Republike Slovenije do leta 2030
Sodobno varnostno okolje zaznamujejo vse pogostejši in medsebojno prepleteni izredni dogodki, ki jasno opozarjajo na nujnost oblikovanja celovitega ter usklajenega strateškega okvira za krepitev odpornosti Republike Slovenije. Strategija odpornosti Republike Slovenije do leta 2030 določa skupno vizijo in poslanstvo ter daje usmeritve za krepitev nacionalne odpornosti, pri čemer povezuje prednosti, naslavlja ugotovljene pomanjkljivosti ter vzpostavlja trdne temelje za celovito in dolgoročno odpornost na vseh ravneh delovanja države. Strateška izhodišča so usklajena s koncepti in mehanizmi Nata ter Evropske unije.
Strategija obravnava 13 področij nacionalne odpornosti, za katera so opredeljeni strateški cilji. Ti se bodo uresničevali z izvajanjem akcijskega načrta, ki bo izhajal iz celovite nacionalne vaje kriznega upravljanja in odzivanja, ter z drugimi aktivnostmi nosilcev posameznih področij odpornosti in z njimi sodelujočih državnih organov.
Področja nacionalne odpornosti so:
- nacionalnovarnostni sistem in neprekinjeno delovanje države,
- energetika,
- pitna voda,
- preskrba s hrano,
- finančni sistem in bančništvo,
- gospodarstvo,
- zdravje,
- informacijsko-komunikacijski sistemi in omrežja,
- promet,
- družbena odpornost,
- okolje, prostor in naravni viri,
- strateško komuniciranje,
- vesolje in nove tehnologije.
Nekateri strateški cilji se že uresničujejo na podlagi Akcijskega načrta za krepitev odpornosti države in družbe, ki ga je Vlada RS sprejela po celoviti nacionalni vaji kriznega upravljanja in odzivanja, izvedeni leta 2024. Celovita nacionalna vaja kriznega upravljanja in odzivanja bo v Republiki Sloveniji izvedena na vsaki dve leti. Naslednja je načrtovana v drugi polovici leta 2026. Najpozneje šest mesecev po vsaki taki vaji bosta izvedeni revizija in posodobitev akcijskega načrta.
Do prenove trenutno veljavnega akcijskega načrta bodo najpozneje v treh mesecih po sprejetju strategije oblikovani kratkoročni ukrepi, ki bodo v obdobju pred izvedbo vaje leta 2026 dodatno prispevali k uresničevanju ciljev strategije. V okviru kratkoročnih ukrepov se predvideva oblikovanje 13 delovnih skupin po posameznih področjih nacionalne odpornosti. Vsaka delovna skupina bo v okviru svojega področja nacionalne odpornosti opredelila ukrepe za uresničevanje strateških ciljev, merila za spremljanje ukrepov, nosilce ukrepov in sodelujoče, časovnico, finančni okvir in potrebne investicije, ki bodo vključeni v prenovljen akcijski načrt.
Tako bodo vzpostavljeni trdni temelji za sistematično in celovito krepitev odpornosti Republike Slovenije ter tesno sodelovanje med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi, varnostnimi sosveti, gospodarstvom, prebivalci in drugimi ključnimi deležniki. Aktivnosti bodo usmerjene v učinkovito pripravo na izredne dogodke, njihovo preprečevanje in obvladovanje ter hitro okrevanje po njih.
Za uresničevanje ciljev odpornosti bodo deležniki zagotavljali svoje zmogljivosti in sredstva. Strateško pomembni cilji bodo deležni tudi spodbud Družbe za obrambo, varnost in odpornost (DOVOS) ter Ministrstva za obrambo.
Ministrstvo za obrambo bo odgovorno za spremljanje uresničevanja strategije. Za izvedbo posameznih ukrepov bodo odgovorni določeni nosilci in z njimi sodelujoči državni organi, ki bodo jasno opredelili kadrovske, materialne ter finančne vire za njihovo izvedbo, pri čemer bo njihovo financiranje načrtovano in zagotovljeno v okviru državnega proračuna.
Vir: Ministrstvo za obrambo