Voda, narava, prostor - tri področja, skupna odgovornost

Minister Novak je v svojem nagovoru izpostavil, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor v mandatu 2022–2025 z realizacijo 2,6 milijarde evrov sistematično odpravljalo posledice naravnih nesreč in hkrati uvajalo dolgoročne, sistemske rešitve na področjih voda, prostora, graditve in narave, pri čemer je na vseh področjih zmanjšalo ali v celoti odpravilo zaostanke iz prejšnjih let:

Vode

Od leta 2023 smo obravnavali 15 naravnih nesreč. Neposredna škoda je znašala približno 3,3 milijarde evrov. Samo v poplavah 4. avgusta 2023 je nastalo za 3 milijarde evrov neposredne škode, posredne škode pa za okoli 10 milijard evrov. To niso le številke – to so uničeni domovi, podjetja, infrastruktura in predvsem načet občutek varnosti ljudi.

Ob dolgoletni zanemarjenosti področja vzdrževanja in upravljanja voda smo v zelo kratkem času zagnali obsežen in učinkovit sistem obnove. Obnovili smo vodotoke, ceste, mostove, vodovode, kanalizacije, javne ustanove. Sanirali smo več kot tisoč območij, kjer so se sprožili plazovi. Skupaj je bilo saniranih več kot 600 vodnih objektov.

Od sprejema programa za sanacijo po poplavah 4. avgusta 2023 je bilo od predvidenih 2,3 milijarde evrov doslej realiziranih 660 milijonov evrov, skupaj s predvideno realizacijo v letošnjem letu – približno 600 milijonov evrov – pa bomo dosegli dve tretjini realizacije celotnega sanacijskega programa.

Najpomembneje pa je, da ti ukrepi ljudem vračajo občutek varnosti, izboljšujejo poplavno varnost in ustvarjajo temelje za bolj odporen in urejen prostor tudi v prihodnje. 

Ob tem nismo zgolj sanirali posledic, temveč smo sprejemali sistemske rešitve. Sprejeta je bila nova poplavna uredba, ki zaostruje pogoje za umeščanje objektov v prostor ter zmanjšuje in preprečuje povečanje poplavne in erozijske ogroženosti.

Sprejeli smo tudi Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. S tem izpolnjujemo ustavno pravico do pitne vode ter zagotavljamo trajnostno, dostopno in pregledno upravljanje te ključne javne dobrine.

Prostor in graditev

Hitreje do gradbenega dovoljenja: Sprejeta Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora ter Gradbenega zakona prinašata jasnejša pravila, krajše postopke in učinkovitejši nadzor nad posegi v prostor. Spremembe so usmerjene v poenostavitev postopkov, večjo pravno varnost, hitrejše odločanje ter boljše sodelovanje med državo, občinami in stroko. Digitalne storitve državne uprave - Prostorski informacijski sistem in eGraditev - v celoti digitalno podprt postopek izdaje gradbenega dovoljenja, prijave začetka gradnje in uporabnega dovoljenja.

Prostor ima ključno vlogo tudi pri obnovi po poplavah. Občinam smo omogočili uporabo novih prostorskih instrumentov za načrtovanje nadomestitvenih objektov na varnejših lokacijah.

Z državnimi prostorskimi načrti usklajujemo ključne razvojne projekte – od protipoplavnih ureditev do prometne in energetske infrastrukture. Spodbujamo tudi aktivacijo nepozidanih stavbnih zemljišč ter večjo skrb za javne in zelene površine v mestih.

Narava

Na prednostnih območjih Natura 2000 izvajamo projekte v skupni vrednosti 40 milijonov evrov – na Goričkem, ob Muri in Dravi, na Krasu, Ljubljanskem barju ter v občutljivih jamskih ekosistemih. V pripravi so dodatni projekti v vrednosti 30 milijonov evrov za Kozjansko, Pohorje, Julijce in Javornik.

Izboljšali smo upravljanje zavarovanih območij, povečali sredstva upravljalcem ter sprejeli ambiciozne večletne načrte upravljanja za krajinske in regijske parke ter Triglavski narodni park. Odpravili smo tudi zaostanke iz prejšnjih let in v letu 2025 rešili okoli 4000 zadev.

Začeli smo pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave – za dolgoročno obnovo biotske raznovrstnosti, prilagajanje podnebnim spremembam in izboljšanje prehranske varnosti. Sprejeli smo novelo Zakona o ohranjanju narave, ki izboljšuje upravljanje naravnih vrednot, omogoča interventno ukrepanje ob ogrožanju zaradi velikih zveri, ureja področje invazivnih tujerodnih vrst ter nadzor nad vožnjo v naravi.

Sprejet je tudi Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki zagotavlja pravičen in odgovoren prehod iz premoga v sodelovanju z zaposlenimi in lokalnimi skupnostmi.

Podrobnejše gradivo s podatki vseh resorjev najdete v priloženem dokumentu.