173. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki je bila zadnjič novelirana leta 2016. Zaradi spremenjenih razmer na področju zaščite, reševanja in pomoči, predvsem v zadnjih letih, je bilo treba nujno sprejeti novo uredbo, ki ureja:

• prilagoditev oziroma ureditev pogojev za delovanje organizacij, ki izvajajo javne službe (gorska reševalna služba, jamarska in podvodna služba, kinološka služba),
• pogoje in pristojnosti reševanja v železniških in cestnih predorih,
• določitev (uskladitev) enot, ki izvajajo naloge širšega pomena zaščite, reševanja in pomoči,
• določitev strukture enote za hitre intervencije in njihovo delovanje v tujini.

Z uredbo se določajo merila za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite na državni in lokalni ravni ter v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. Določa se tudi obseg in način opravljanja javnih služb, ki jih opravljajo enote in službe v operativnih sestavah društev in drugih nevladnih organizacijah, kot so gasilska društva, organizacije Rdečega križa, Gorska reševalna služba, jamarska društva, potapljaška društva, kinološka društva, taborniške in skavtske organizacije, klubi radioamaterjev in drugi, ter določa enote, službe in centre, ki jih organizirajo državni organi. Poleg navedenega uredba določa tudi gasilske enote, ki izvajajo naloge zaščite in reševanja širšega pomena. Nekaj poudarkov iz nove uredbe:

• Upoštevaje število nesreč, se dviguje obveznosti javnih služb Gorske reševalne službe, jamarske in podvodne reševalne službe. S tem se tudi omogoča ustreznejše sofinanciranje dejavnosti, ki jih mora organizirati država; pri Gorski reševalni zvezi se število reševalcev povečuje na 600 (prej 430), jamarskih reševalcih na 70 (prej 55), povečuje se tudi obvezno število ekip prve pomoči, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije.
• Posodabljajo se gasilske enote širšega pomena (GEŠP), saj so nekatere prenehale obstajati.
• Ureja se tudi dolžnosti upravljavcev enocevnega ali dvocevnega in cestnega predora, daljšega od 500 do vključno 1000 m.
• Prav tako se v primeru izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper z uredbo določa pravna podlaga, s katero lahko 2TDK financira naloge zaščite, reševanja in pomoči (ZRP).
• Enote za hitre intervencije se določajo kot enote, ki jih organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje za hiter odziv na naravne in druge nesreče in opravljanje posebno zahtevnih nalog zaščite, reševanja in pomoči.
• Glede na vse zahtevnejše in dlje trajajoče intervencije pri izvajanju javnih služb se uredi nadomestilo za daljše intervencije.

Po sprejetju uredbe bo Ministrstvo za obrambo (Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje) intenzivno nadaljevalo postopke za pripravo usklajenih meril za opremljanje gasilskih enot, meril za organiziranje gasilskih enot širšega pomena (tako imenovani GEŠP) ter meril za posredovanje v daljših cestnih in železniških predorih. V ta namen je bila danes imenovana nova delovna skupina iz predstavnikov krovnih gasilskih organizacij, vseh treh reprezentativnih združenj občin ter predstavnikov ministrstva, ki bo imela za skupno dogovorjeno nalogo oblikovati usklajena merila. Za izvajanje dejavnosti bodo v okviru pristojnosti zagotovljena tako sredstva za tekoče leto kot tudi sredstva za izvedbo novih obveznosti, ki izhajajo iz predloga uredbe (na primer povečanje obveznega števila gorskih, jamarskih reševalcev, drugi tir).

Vlada se je danes seznanila z osnutkom proračunskega načrta sektorja država 2026, ki predstavlja glavne elemente glede fiskalnih ciljev in ukrepov za prihodnje leto. Članice Evropske unije z namenom koordinacije fiskalnih politik članic območja evra Evropski komisiji vsako leto do 15. oktobra posredujejo osnutke proračunskih načrtov, ki odražajo napoved gibanja javnih financ (sektorja država, ne zgolj državnega poračuna). Osnutek proračunskega načrta 2026 temelji na podatkih, ciljih, vsebinah in ukrepih, opredeljenih v Zakonu o fiskalnem pravilu in v Zakonu o javnih financah. Vsebuje torej podatke iz predlogov državnega proračuna ter projekcij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, javnih skladov in agencij, vključuje pa tudi podrobnejše izračune in pojasnila, ki jih za poročanje zahteva Evropska komisija, kar omogoča mednarodno primerljivost stanja javnih financ. Z osnutkom proračunskega načrta 2026 ocenjujemo, da z upoštevanjem nacionalne odstopne klavzule za obrambne izdatke izpolnjujemo zahteve fiskalnega pravila. Rasti očiščenih odhodkov so v mejah dopustnih odstopanj od dovoljenih rasti, začrtanih v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu Republike Slovenije 2025-2028. Ukrepi fiskalne in ekonomske politike bodo v prihodnjem letu osredotočeni na ohranjanje visoke ravni investicij in vlaganja v obrambo, varnost in odpornost, zdravje, znanje, zagotavljanje zanesljive in dostopne energetske oskrbe, cestno in železniško infrastrukturo, omogočanje primernih in cenovno dostopnih stanovanj ter pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo. Nadaljevala se bo tudi obnova po poplavah leta 2023. Med prednostnimi področji so še izvedba reform in investicij v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost ter pospešek investicijske dejavnosti v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021-2027. Širši javnofinančni primanjkljaj (primanjkljaj sektorja država) je za leto 2025 ocenjen na 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bo posledica plačne reforme v javnem sektorju, povečanja obsega investicij, višjih odhodkov za zdravstvo ter odhodkov za pokojnine, ki vključujejo zimski dodatek. V letu 2026 se ocenjuje, da bo primanjkljaj znašal 2,8 odstotka BDP. Bruto dolg sektorja država pa se bo v letošnjem letu znižal na 66 odstotkov BDP (z lanskih 66,6 odstotka BDP), leta 2026 pa predvidoma pod 66 odstotkov BDP.

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo o imenovanju Damjana Petriča na položaj generalnega direktorja policije za mandatno dobo 5 let, in sicer od 10. oktobra 2025 do 9. oktobra 2030, z možnostjo ponovnega imenovanja. Posebna natečajna komisija je ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja obvestila, da Damjan Petrič izpolnjuje natečajne pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega direktorja policije. Minister Poklukar je vladi predlagal, da se Damjan Petrič z 10. oktobrom 2025 imenuje na položaj generalnega direktorja policije. Damjan Petrič je karierni policist in kriminalist, ki je v svojih več kot 37 letih zaradi izkušenj, strokovnosti in znanja napredoval od policista in kriminalista na terenu na različne vodstvene položaje v policiji. Petrič je funkcijo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije prevzel 16. januarja 2025.