13. posvet Platforme znanja: Visoko šolstvo smo ljudje

Namen dogodka, na katerem se je zbralo več kot 80 udeležencev, je bil:

• predstaviti Priporočilo Sveta EU o privlačnih in trajnostnih poklicnih poteh v visokem šolstvu ter prikazati, kako ga izvajamo v Sloveniji na sistemski in institucionalni ravni,
• ponuditi pregled stanja v Evropskem visokošolskem prostoru ter informacije o prihajajoči evropski pobudi – kompetenčnem okviru za akademsko osebje,
• odpreti prostor za refleksijo o izzivih, spodbudah in potrebnih ukrepih za podporo razvoju visokošolskega osebja.

Po uvodnih nagovorih prof. dr. Deana Korošaka, prorektorja UM, in državnega sekretarja MVZI, Urbana Kodiča, sta v dopoldanskem delu predstavnici MVZI, Barbara Zupan in dr. Mateja Berčan, predstavili Priporočilo Sveta EU o privlačnih in trajnostnih poklicnih poteh v visokošolskem izobraževanju  ter kako ga uresničujemo na sistemski ravni, sledila pa je predstavitev prof. dr. Deana Korošaka, prorektorja UM, o tem kako Univerza v Mariboru na institucionalni ravni uresničuje omenjeno Priporočilo Sveta. Med sistemskimi nacionalnimi ukrepi za uresničevanje Priporočila Sveta so bili izpostavljeni:

• Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0 (NOO, 2022–2025)
• Usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter podpornega strokovnega osebja za razvoj inovativnih učnih okolij (EKP21-27, 2026–2029)
• Pogodbe o financiranju študijske dejavnosti v obdobju 2025 –2028
• Prenova plačnega sistema v javnem sektorju
• Pogodbe o financiranju študijske dejavnosti v obdobju 2025 –2028 ter
• Novi Zakon o visokem šolstvu.

Predstavitev o uresničevanju Priporočila Sveta na institucionalni pa je postregla s primeri dobrih praks UM v okviru:

• Pedagoške mreže UM
• Mikrodokazil UM
• Izobraževanj za zaposlene in doktorske študente Izpopolni UM
• Zaposlovanja na UM
• Mednarodne mobilnosti osebja UM

Sledil je pogled na evropsko raven. Thérèse Zhang Pulkowski, namestnica direktorja EUA, je predstavila raziskavo o razvoju osebja na evropskih univerzah, Ieva Serapinaite, strokovnjakinja za razvoj politik z Evropske komisije, pa je udeležence seznanila s pristopom Evropske komisije k predstavitvi stanja priprav evropskega kompetenčnega okvira za akademsko osebje, ki ga bodo pripravili v sodelovanju z OECD.

Sledile so vzporedne delavnice, kjer so udeleženci v živahnem delovnem vzdušju opredelili ključne ovire, spodbude in rešitve za podporo visokošolskemu osebju, ena izmed njih pa je bila namenjena posebej strokovnemu podpor­nemu osebju.

Delavnica 1 je izpostavila potrebo po večji jasnosti pri zaposlovanju in napredovanju, oblikovanju letnih osebnih načrtov ter uvedbi jasnega kompetenčnega okvira. Posebej pomembni so se pokazali mentorski programi za mlajše zaposlene, pravična razdelitev obremenitev, izpostavljena pa je bila tudi večja selektivnost pri zaposlovanju. Udeleženci so poudarili tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja, spodbujanja inovativnosti in izboljšanja delovne klime.

Delavnica 2 je opozorila na pomen jasnih kriterijev za napredovanje in habilitacijo, zmanjšanja birokracije ter boljše IKT-podpore. Med ključnimi rešitvami so bila sistematična pedagoško-andragoška usposabljanja, obvezno ovrednotenje mentorstva, bolj enakomerna obremenitev zaposlenih ter večja finančna podpora, tako pri projektih kot pri dodatnih stimulacijah. Poudarjena je bila potreba po profesionalnem akademskem coachingu, krepitvi kulture znanja in vzpostavitvi nacionalnih programov usposabljanja na pedagoškem področju.

Delavnica 3 je dala poudarek trajnostnemu zaposlovanju in profesionalnemu razvoju strokovnega osebja. Kot ponavljajoči predlogi so se pojavili: večja konkurenčnost plač in sredstva za nove zaposlitve; strukturirani individualni razvojni načrti (tudi za zaposlene za določen čas), enotni kriteriji za napredovanje, fleksibilne oblike dela (možnost dela od doma, dopolnilna zaposlitev za strokovne delavce); sistem mentorstva in vzporednih zaposlitev; možnost profesionalnega razvoja (prosti dnevi za usposabljanja, brezplačna mikrodokazila za nepedagoški kader, nacionalni letni posveti za strokovne delavce); več možnosti za mobilnost znotraj institucije in med institucijami, kvote za mednarodno mobilnost strokovnih delavcev. Udeleženci so opozorili tudi na nujnost optimizacije delovnih procesov (integracija podatkovnih baz, posodabljanje opreme) ter oblikovanje podpornega okolja, ki krepi sodelovanje, dobro počutje in inovativnost zaposlenih.

Popoldanski del je zaznamovala okrogla miza z razpravo o:

• pomladitvi kadrov in podpori osebju na začetku kariere,
• vlogi mobilnosti za razvoj osebja,
• vrednotenju pedagoškega dela, sodelovanja z okoljem in vključevanju v strateške transnacionalne pobude,
• pogojih dela (varnost, stabilnost, vključujoče okolje),
• vlogi študentskega glasu pri krepitvi kakovosti poučevanja.

Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Duša Marjetič, vodja Sektorja za visoko šolstvo na MVZI, so sodelovali prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor UP, asist. Barbara Švagan, predstavnica Društva Mlada akademija, Božidar Grigić, vodja področja terciarnega izobraževanja s CMEPIUS, Klemen Šubic, namestnik direktorja NAKVIS, doc. dr. Gorazd Kovačič, predstavnik VSS, doc. dr. Danilo Korže, predstavnik SVIZ, ter Luka Mihalič, predsednik ŠOS. Panelisti so izpostavili ključne izzive in priložnosti za prihodnost akademskega in strokovnega osebja. Opozorili so na pomanjkanje kadra, prekarnost in razvrednotenje poklica, kar otežuje pomladitev visokošolskega prostora. Posebej kritična je podpora na začetku kariere – pomembni so plača, pogodbe za nedoločen čas in močne socialne mreže. Razprava je poudarila potrebo po celostni obravnavi visokošolskega osebja, zlasti na začetku karierne poti, ki bi jo bilo smiselno vzpostaviti po zgledu kariernih centrov za študentov, kjer bi jim nudili podporo na celem spektru področij od kariernega svetovanja do IKT in didaktične podpore, nenazadnje tudi do strokovne psihološke podpore. Izkazala se je tudi potreba po prijaznejšem sodelovalnem okolju med visokošolskim osebjem ter po povišanju nivoja splošne kulture in odnosa zlasti do mlajših kolegov, o strateškem kadrovskem načrtovanju z jasnejšimi kriteriji napredovanj, boljšem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kot tudi po ustvarjanju spodbudnega, varnega in sodelovalnega okolja.

Panelisti so se dotaknili pomena mobilnosti in sobotnih let ter opozorili na težave pri priznavanju in nadomeščanju dela. Ključno je razvijati kompetenčni okvir, krepiti ustvarjalnost in inovativnost ter vlagati v posodobitev opreme, zlasti za pedagoški namen. Študente je treba postaviti v središče – ne le kot merilo kakovosti, temveč kot soustvarjalce univerzitetnega prostora. Za večjo privlačnost poklica bodo poleg plač pomembni tudi pogoji bivanja, podpora mladim raziskovalcem ter večja prepoznavnost pedagoške odličnosti.