Predlog večletnega finančnega okvira EU 2028–2034 zadovoljiva podlaga za nadaljnja pogajanja

S tokratnim predlogom Evropska komisija pomembno spreminja ustroj večletnega finančnega okvira. Ključna novost novega predloga je združitev obstoječih skladov za financiranje ukrepov kohezijske politike, skupne kmetijske politike in notranje varnosti v enoten instrument v višini 865 milijard evrov. Komisija v tem okviru predlaga enotne nacionalne ovojnice za države članice na omenjenih področjih v obliki tako imenovanih nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov.

Skladno z napovedmi Komisija uvaja tudi nov centralizirani Evropski sklad za konkurenčnost v višini 451 milijard evrov, namenjen krepitvi inovacij in konkurenčnosti EU, do katerega naj bi enostavneje dostopala tudi mala in srednje velika podjetja.

Znaten del sredstev bo v prihodnjih letih namenjen odplačevanju posojil, ki jih je Unija najela za ukrepe okrevanja po pandemiji COVID-19 in so predstavljala osnovo instrumenta NextGenerationEU.

Na strani prihodkov proračuna EU Komisija predlaga uvedbo petih novih lastnih virov EU.

Slovenija je v dosedanjih razpravah zagovarjala ambiciozen prihodnji večletni finančni okvir, ki bi ustrezno financiral tako nove prioritete EU, zlasti vlaganja v konkurenčnost, kot tudi kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko. Čeprav bi želeli še ambicioznejši predlog celotnega obsega sredstev v danih okoliščinah ocenjujemo, da predlog Evropske komisije predstavlja ustrezno podlago za nadaljnja pogajanja v Svetu.

Slovenija se je od zadnjih pogajanj opazno razvila in že dosega raven okrog 90 odstotkov povprečne razvitosti EU27, s čimer je občutno zmanjšala razvojni zaostanek do povprečja EU. Zato bi bilo upravičeno pričakovati, da bo v prihodnje iz naslova kohezije prejela manj sredstev. Kot pozitivno ocenjujemo, da predlog novega finančnega okvira Sloveniji namenja obseg sredstev kohezijske in skupne kmetijske politike, ki bistveno ne odstopa od višine sredstev, ki jih Slovenija na teh področjih prejema v sedanjem obdobju.

Kohezijska politika in skupna kmetijska politika za Slovenijo ostajata  pomemben vir evropskih sredstev saj prispevata k razvoju Slovenije in njenih in regij, ter zagotavljata prehransko varnost in dostopnost. Zato bo Slovenija tema tradicionalnima politikama EU tudi v nadaljnjih pogajanjih posvetila posebno pozornost.

Slovenija v zadnjih nekaj letih veliko pozornost posveča vlaganjem v znanost, inovacije in napredne tehnologije, od vlaganj investicij v razvoj sodobnih zdravil, superračunalnikov, pa vse do razvoja vesoljskih tehnologij. V tej luči pozdravlja predlog Evropske komisije, da se v prihodnjem večletnem finančnem okviru bistveno več sredstev nameni krepitvi konkurenčnosti. Pri tem izpostavlja, da je pri oblikovanju Sklada za konkurenčnost treba posebno pozornost nameniti dostopnosti malih in srednje velikih podjetij do omenjenih virov financiranja. S tem bodo države članice, kot je Slovenija, omenjena sredstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju lažje izkoristile za blažitev predvidenega zmanjševanja sredstev kohezijske politike EU.

V povezavi z njenimi zunanjepolitičnimi prioritetami pozdravljamo tudi predvideno revizijo večletnega finančnega okvira v primeru širitve EU. S tem se državam kandidatkam izkaže zavezanost Evropske unije širitvenemu procesu.

Slovenija ostaja odprta za razpravo o uvedbi novih lastnih sredstvih EU, zato bo predstavljene predloge Evropske komisije tudi skrbno proučila.