Okrepili zmogljivosti obvladovanja velikih požarov v naravi

Pobuda za operacijo je sledila največjemu požaru v zgodovini samostojne Slovenije, ki je julija 2022 prizadel območje Krasa. Dogodek je razkril pomanjkljivosti v opremljenosti sistem zaščite in reševanja, predvsem na področju zračne podpore. Vlada je zato po sprejetem sklepu omogočila začetek postopkov za pridobitev zmogljivosti za zračno gašenje, ob podpori sredstev evropske kohezijske politike 2021-2027.

Operacija je vključena v Program evropske kohezijske politike 2021-2027, katerega organ upravljanja je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Kot posredniško telo je vlogo za podporo operaciji podalo Ministrstvo za naravne vire in prostor, upravičenec sredstev pa je Uprava za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo.

Minister za obrambo mag. Borut Sajovic ob koncu navedene operacije dejal, da lahko letalo v nekaj minutah zajame 12.000 litrov vode in s tem izjemno pomaga gasilkam in gasilcem ter reševalkam in reševalcem na tleh. Tako je bilo tudi minuli konec tedna, ko so pogasili požar v gozdu med Smlednikom in Trbojami, neobetavna pa je tudi napoved suše za poletno sezono. A minister mag. Sajovic je ob tem poudaril, da smo v Sloveniji pripravljeni, pa tudi, da navedena operacija kaže, da znamo hitro in učinkovito črpati evropska sredstva. Izpostavil je tudi pomen investicij v tehniko ter navedeno operacijo označil kot zgleden primer.

Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je izrazil izjemno zadovoljstvo, da so projekt izgradnje teh zmogljivosti skupaj z več ministrstvi in drugimi partnerji izpeljali v tako kratkem času. »V poldrugem letu smo ustanovili enoto za gašenje iz zraka, kupili letala, ki so funkcijo gašenja opravljala že lani, izdali vsa finančna in kontrolna poročila, tako kot smo načrtovali, pa imamo tudi že štiri samostojne pilote.

Skupna vrednost operacije znaša 23.292.932,69 evra, pri čemer Evropska unija prispeva 85 odstotkov, nacionalni proračun pa 15 odstotkov.

Z navedenim projektom Slovenija ne le zmanjšuje tveganje posledic naravnih nesreč, temveč utrjuje odpornost in pripravljenost sistema zaščite in reševanja v luči vse pogostejših podnebnih izzivov. Ob tem pa bo z navedeno zmogljivostjo, ki bo del mehanizma civilne zaščite Evropske unije, sposobna pomagati tudi izven meja domovine. Pomen meddržavne solidarnosti in mehanizma EU je izpostavila direktorica Generalnega direktorata za regionalno politiko Sofia Alves, saj se, kot je dejala, podnebne spremembe in nesreče ne ustavijo na državnih mejah. Ko pride do velikih nesreč, si moramo pomagati in slovenska zmogljivost je del pomembnega načrta in sestavljanke v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite za našo skupno varnost.