Vlada sprejela dva odgovora na vprašanja komisij Državnega sveta

Na današnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela odgovor na sklepe Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta Republike Slovenije v zvezi s problematiko povečane aktivnosti volkov na Biosfernem območju Julijske Alpe.

Glede pobude za določitev števila volkov, ki je še primerno za slovenski prostor, je treba upoštevati, da je volk teritorialna žival, ki sama vpliva na svojo gostoto oziroma številčnost in preprečuje visoke gostote osebkov na določenem območju. Poseganje (odvzem iz narave z odstrelom) v posamezen trop lahko namreč povzroči razbitje volčjega tropa, kar trop lahko prisili v še pogostejše napade na rejne živali.

V zvezi s sklepi komisije o prenizko postavljenih cenah v ceniku za ocenjevanje škode, ki jih povzročajo živali zavarovanih vrst bosta Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano cenik in zbirnik za ocenjevanje škode, ki jo povzroča divjad, pregledali ter po potrebi popravili in uskladili, pri čemer bo posebna pozornost namenjena preveritvi cen drobnice.

Vlada v letu 2024 načrtuje tudi sprejetje nove strategije upravljanja z volkom, ki bo naslovila tudi problematiko, ki jo v sklepih navajata komisiji. Vlada in pristojna ministrstva si bodo še naprej prizadevali za sobivanje človeka z volkom tudi tako, da bo sofinanciralo preventivne ukrepe za preprečevanje nastanka nadaljnje škode in izplačevalo odškodnine v primeru nastalih škod. V skrajnih primerih, ko bodo izčrpane vse druge možnosti in bodo izpolnjeni pogoji za odvzem iz narave z odstrelom, si bomo prizadevali za čim večjo odzivnost in hitrost izdajanja dovoljenj.

Na odboru je vlada sprejela tudi odgovor na vprašanja Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede števila volkov v Sloveniji in na pobude za sprejem ustreznih ukrepov za zmanjšanje populacije volka v Sloveniji.

V zvezi s številčnostjo volkov v Sloveniji vlada odgovarja, da smo imeli v sezoni 2020/2021 približno 120 volkov oziroma 12 volčjih tropov (deset v južni Sloveniji, dva pa na območju Pokljuke in Jelovice). Zaznan je bil tudi trop križancev med volkom in domačim psom na območju tromeje Italija-Avstrija-Slovenija. Končno poročilo o oceni številčnosti volka za sezono 2022/2023 bo sicer objavljeno novembra, rezultati pa nakazujejo, da številčnost ostaja primerljiva sezoni 2020/2021.

Na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah je volk zavarovana vrsta, poseg v populacijo pa je skrajna možnost. Države članice so trenutno pri morebitnih pobudah in dokazovanju izpolnjenosti pogojev za znižanje varstvenega statusa volka omejene, saj bi moralo biti izkazano ugodno stanje za celotno populacijo v biogeografski regiji. Slovenska populacija volka je razdeljena med biogeografski regiji Dinaridov in Alp, zato Slovenija trenutno ne more podpreti znižanja varstvenega statusa volka, saj stanje ohranjenosti vrste v navedenih dveh biogeografskih regijah ni enotno oziroma ugodno na območju vseh držav posamezne biogeografske regije.

Za izboljšanje upravljanja volka v Alpah bodo v okviru strokovne posvetovalne skupine za upravljanje velikih zveri, ki deluje pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor, obravnavani predlogi za dopolnitev obstoječe Smernice za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki podaja praktična napotila za pripravo vlog, pripravo strokovnih mnenj in dovoljevanje odvzema volkov iz narave z odstrelom skladno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Vlada uvrstila projekt »Izboljšanje mobilnosti v Podonavski regiji« v veljavni Načrt razvojnih programov (NRP) 2023–2026

Projekt je namenjen učinkovitemu izvajanju koordinacije prednostnega področja 1b (Izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti – cestne, železniške in letalske povezave) v okviru Podonavske strategije (angleško EU Strategy for the Danube Region – EUSDR) v obdobju 2023-2028.

Aktivnosti, ki jih bo Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) izvajalo v okviru projekta predstavljajo izpolnjevanje zavez, ki jih je sprejela Republika Slovenija s prevzemom koordinacije omenjenega prednostnega področja leta 2011, predvsem predstaviti se kot zanesljiv in verodostojen partner, ki je sposoben izpeljati zahtevne naloge na področju izboljšanja prometne infrastrukture in mobilnosti v mednarodnem okolju. V 12 letih koordinacije so aktivnosti obsegale vodenje usmerjevalnega odbora, organizacijo konferenc, seminarjev, delavnic ter okroglih miz, kot tudi aktivno sodelovanje na vseh dogodkih Podonavske regije, kjer je bil obravnavan promet. Nadaljevanje projekta predvideva tudi nadaljevanje aktivnosti, pri čemer bo eden od ključnih dogodkov v prihodnje organizacija ministrske konference 14 držav Podonavske regije. Z izvajanjem aktivnosti na področju koordinacije nalog v okviru Podonavske strategije na področju prometa, se Republiki Sloveniji odpira pomembna priložnost za uveljavljanje, oblikovanje in izvajanje politik Evropske unije na območju Podonavja, v povezavi z drugimi projekti na področju prometa pa tudi na območju Jugovzhodne Evrope.

Pogodba o 6-letnem sofinanciranju koordinatorjev (MZI, Slovenija in Ministarstvo građevinarstva, saobraćaja i infrastrukture, Srbija) je bila podpisana 11. maja 2023. Projekt se bo naslednjih šest let (2023 – 2028) sofinanciral iz sredstev Interreg - Programa za Podonavsko regijo (angleško Danube Regional Projec – DRP). V tem obdobju so za oba partnerja na projektu predvidena EU sredstva v višini do 600.000 evrov (80 odstotkov) in sofinanciranje v višini 150.000 evrov (20 odstotkov) oziroma 450.000 evrov za MZI. Skupaj je projekt vreden 750.000 evrov.

Vlada dopolnila načrt razvojnih programov na področju javne železniške infrastrukture (JŽI)

V veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 se uvrsti naslednjih 9 projektov:

• 2431-23-0050 Zamenjava kretnic na postaji Litija
• 2431-23-0052 Zamenjava kretnic na postaji Grobelno
• 2431-23-0053 Zamenjava kretnic na postaji Hoče
• 2431-23-0057 Zamenjava kretnic in križišča na postaji Rakek
• 2431-23-0059 Obnova tira na postaji Rakek
• 2431-23-0060 Sanacija zg. ustroja Črnotiče-Hrastovlje
• 2431-23-0061 Podajno lovilni sistemi na progi št. 10
• 2431-23-0067 Zamenjava naprav VO – proga št. 10 in 30
• 2431-23-0069 Obnavljanje JŽI v letu 2023

Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture je obvezna gospodarska javna služba, ki se izvaja na podlagi Zakona o železniškem prometu in Uredbe o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture.

Nujnost izvedbe obnovitvenih del je pogojena z infrastrukturno dotrajanimi odseki železniški prog, ki se kažejo v dotrajanosti materialov zgornjega ustroja, kot uničena in zdrobljena tirna greda, na več mestih so blatna mesta, kar vpliva na stabilnost tira, ii podobno. Sanacija objektov z izvedbo rednih vzdrževalnih del zaradi dotrajanosti ni več možna, na posameznih mestih je potrebna celovita sanacija zgornjega in spodnjega ustroja. Za zagotavljanje varnosti železniškega prometa je potrebno stanje objektov čim prej sanirati, v nasprotnem primeru bo potrebno uvesti ukrepe vpeljave počasne vožnje oziroma obravnavani odsek in tir zapreti za odvijanje železniškega prometa. Na omrežju železniških prog v Republiki Sloveniji je namreč še vedno veliko nenadgrajenih in neobnovljenih odsekov prog, katerih stanje se zaradi pretečenih normalnih eksploatacijskih dob rapidno poslabšuje. Na podlagi zagotavljanja proračunskih sredstev na področju investicijskega vzdrževanja JŽI bo nivo objektov zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog ter SV, TK in EE naprav ostal na nivoju, ki še zagotavlja varnost in urejenost železniškega prometa.

Vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrstila projekte ekonomsko-poslovne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih v letih 2023 in 2024

Vlada je na odboru sprejela sklep, da se v veljavni načrt razvojnih programov 2023–2026 Proračuna Republike Slovenije uvrstijo projekti, ki so dosegli kriterije na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov ekonomsko-poslovne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih v letih 2023 in 2024. Gre za naslednje projekte:

• Komunalna ureditev cone Glinokop
• Regijsko središče Prestranek
• Gradnja infrastrukture v PC Ajdovščina - Gobi
• Razširitev PSC Vrtača
• Podjetniški inkubator Tržič
• Podjetniški inkubator Ilirska Bistrica
• Tehnološki park Ormož
• Punkt Podlehnik
• Inkubator v Občini Hrpelje-Kozina
• Podjetniški inkubator Slovenj Gradec
• MPIK 4 Ravne na Koroškem
• Inkubator Podčetrtek

Javni razpis za sofinanciranje projektov ekonomsko-poslovne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih v letih 2023 in 2024 je bil objavljen 24. februarja 2023. Namen javnega razpisa je bil občinam omogočiti infrastrukturno izgradnjo novih ali razširitev obstoječih ekonomsko – poslovnih con (EPC) ter izgradnjo novih ali razširitev obstoječih inkubatorjev in s tem zagotoviti pogoje za razvoj in rast podjetij, ki gradijo podjetniško skupnost in krepijo verigo vrednosti na svojem področju, hkrati pa so pomembni zaposlovalci na regionalni in državni ravni. Upravičeno območje izvajanja projektov je v občinah iz obmejnih problemskih območij, opredeljenih v Uredbi o določitvi obmejnih problemskih območij.

V NRP se uvrsti nov projekt Analitsko preiskovalni sistemi

Vlada je na odboru za državno ureditev in javne zadeve sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrsti nov projekt "Analitsko preiskovalni sistemi".

Namen projekta je izboljšati učinkovitost in uspešnost iskanja koristnih informacij v velikih količinah heterogenih podatkov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj z novimi tehnologijami. Osredotočeni bomo tako na izboljšanje obstoječih in novih informacijskih rešitev kot tudi na dvig ravni znanja preiskovalcev, ki se srečujejo z velikimi količinami heterogenih podatkov. Velik poudarek bo tudi na etični in pravni uporabi tovrstnih informacijskih rešitev. V okviru projekta bomo nabavili novo strojno in programsko opremo, omogočili izobraževanje preiskovalcev o novih tehnikah analiz podatkov in uporabi tovrstnih orodij.

Ključna cilja investicije sta:
 

• zagotovitev naprednega analitskega sistema za pridobivanje koristnih informacij v velikih količinah heterogenih podatkov za potrebe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih ravnanj,
• zagotovitev usposobljenosti zaposlenih v policiji za boljše razumevanje naprednih analitskih pristopov in uporabo analitskega sistema.
  Projekt se bo izvajal sedem let (2023–2029), njegova skupna vrednost znaša 3,4 milijona evrov z DDV in se sofinancira iz Sklada za notranjo varnost 2021–2027.