Vlada o proračunskih prerazporeditvah

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve prerazporedila in razporedila pravice porabe v letošnjem državnem proračunu. Sredstva bodo med drugim namenjena blaženju posledic draginje in avgustovskih poplav.

Med drugim smo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razporedili sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 67,7 milijona evrov. Namenjena bodo izplačilu zimskega letnega dodatka za upokojence.

Poleg tega smo ministrstvu za delo razporedili še sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 20 milijonov evrov, in sicer za 1,8-odstotno zvišanje pokojnin v letošnjem novembru in decembru.

Iz splošne proračunske rezervacije smo ministrstvu za delo razporedili tudi sredstva v višini 1,2 milijona evrov za financiranje povračila izplačanih plač delodajalcu, pri katerem delavci zaradi višje sile zaradi poplav ne morejo opravljati dela, in v višini 3,4 milijona evrov za financiranje povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov.

Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo smo razporedili sredstva splošne proračunske rezervacije v skupni višini 34,8 milijona evrov, in sicer za nadomestilo dobaviteljem električne energije in plina.

Ministrstvu za okolje smo sredstva splošne proračunske rezervacije zagotovili tudi za nadomestila distributerjem daljinskega ogrevanja, in sicer v višini 3,5 milijona evrov.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo v okviru svojega finančnega načrta prerazporedilo pravice porabe v višini 3,8 milijona evrov, s čimer bo zagotovilo dovolj sredstev za financiranje devetih projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja na področju industrijskega razvoja.

Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pa smo zagotovili pravice porabe iz sredstev sklada proračunske rezerve v višini 400.000 evrov za humanitarno pomoč Maroku po nedavnem potresu in v višini 600.000 evrov za humanitarno pomoč Libiji po nedavnih poplavah.

Vir: Ministrstvo za finance

Uvrstitev projekta Brezemisijska vozila za cestni promet v veljavni Načrt razvojnih programov 2023-2026

Na današnji seji odbora za gospodarstvo je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2023-2026 uvrstila nov projekt: »Brezemisijska vozila za cestni promet«.

Na podlagi 31. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 vlada odloča o uvrstitvi projekta v veljavni Načrt razvojnih programov in drugih spremembah projektov.

Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023 je predvidel porabo sredstev za ukrep Spodbujanje izgradnje infrastrukture za alternativna goriva in nakup vozil na alternativna goriva, v sklopu katerega je del sredstev namenjen subvencijam brezemisijskih vozil preko Eko sklada. Višina nepovratnih sredstev je 6.000.000,00 EUR.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Predlog za obravnavo Uvrstitev projekta Vzgojno izobraževalni objekt Hotič

V veljavni Načrt razvojnih programov 2023-2026 je vlada uvrstila tudi nov projekt: »Vzgojno izobraževalni objekt Hotič«.

Namen in cilj investicije je zagotovitev šolskih prostorov v skladu z normativi in standardi za osnovnošolsko izobraževanje POŠ Hotič, zagotovitev ustreznih površin in s tem izenačitev pogojev za izvajanje predšolske vzgoje v občini Litija, kvalitetno izvajanje predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, pridobitev večnamenskega prostora v sklopu šole in vrtca, ki bi se izven časa pouka šole in vrtca lahko uporabljali tudi za potrebe prireditev kraja in društev, obnova, razširitev in modernizacija zunanjega športnega igrišča, ki bi se lahko uporabljalo izven šolskega in vrtčevskega urnika tudi za potrebe športnih dejavnosti in prireditev kraja in društev.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Predlog za obravnavo Uvrstitev projekta Finančne spodbude za skoraj nič energijske stavbe - Prizidek Vrtca Zmajčka – Kozje

V veljavni Načrt razvojnih programov 2023-2026 se uvrsti tudi nov projekt »Finančne spodbude za skoraj nič energijske stavbe - Prizidek Vrtca Zmajčka – Kozje«.

Namen investicije je zgraditi prizidek k vrtcu, ki bo grajen kot skoraj nič energijska stavba, skladno z zahtevami Eko sklada in bo dosegal visoko energijsko učinkovitost, potrebna energija pa bo v veliki meri pridobljena iz obnovljivih virov iz bližine objekta. Dolgoročno bo objekt zagotavljal nizke stroške obratovanja in vzdrževanja, zagotavljal bo kakovostno delovno in bivalno okolje za otroke in imel daljši življenjski cikel ter nižje okoljske obremenitve.

Osnovni cilj investicije je izboljšanje pogojev bivanja v občini Kozje ter zagotoviti vrtčevsko varstvo za vse otroke v Občini Kozje. Izvedba investicije neposredno prinaša nova delovna mesta, saj gre za izgradnjo prizidka k obstoječemu vrtcu, kjer bosta nameščeni dve dodatni skupini otrok.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Uvrstitev novega projekta »Izboljšanje zadrževalne sposobnosti porečij v EU - SpongeScapes« v veljavni načrt razvojnih programov 2023–2026

V veljavni načrt razvojnih programov 2023 - 2026 se uvrsti nov projekt z nazivom »Izboljšanje zadrževalne sposobnosti porečij v EU - SpongeScapes«.

Namen projekta SpongeScapes je povečanje klimatske odpornosti na ekstremne hidrometeorološke dogodke, ki vključujejo tako suše kot poplave, kar bi zagotovili s povečanjem zadrževalne sposobnosti porečij oziroma krajine. Splošni cilj projekta je zagotoviti regijam in skupnostim po vsej Evropi realistično zbirko najboljših praks in inovativnih rešitev za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih.

ARSO bo v sklopu projekta vzpostavil pilotni hidrološki modelski sistem za porečje Gradaščice na osnovi odprtokodnega prostorsko-distribuiranega hidrološkega modela, s katerim bo ovrednotil vpliv gozda na zadrževalno sposobnost porečja, hkrati pa želi s tem doseči natančnejše modeliranje površinskega odtoka v manjših porečjih hudourniške narave. Cilj vzpostavitve takšnega pilotnega modela je natančnejši opis odziva manjših porečij pri izrazito lokalnih padavinskih dogodkih, s čimer bomo izboljšali hidrološke napovedi v času hudourniških poplav.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada v Načrt razvojnih programov 2023 - 2026 uvrstila programski projekt Tehnična pomoč – EKP 2021-2027

Projekt tehnične pomoči je namenjen učinkovitemu izvajanju projektov v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Aktivnosti, ki jih bo Ministrstvo za infrastrukturo izvajalo v okviru projekta Tehnična pomoč kohezijske politike 2021-2027 (TP EKP 21-27) so neposredno povezane z doseganjem ciljev EKP 21-27, za kar je ključno, da so kadri ustrezno usposobljeni za zagotavljanje nemotenega poslovanja na področju kohezijske politike.

V okviru projekta TP EKP 21-27 so med aktivnostmi za krepitev upravnih zmogljivosti predvidena usposabljanja kadrov v Sloveniji in v tujini, organiziranje dogodkov/delovnih srečanj v Sloveniji, študije in vrednotenja ter promocijski material za komunikacijske aktivnosti. Izvajanje vseh aktivnosti bo po svoji vsebini prispevalo k ciljem operativnega programa v delu, kjer se izvajajo naloge MZI. Skupna vrednost projekta za ministrstvo za infrastrukturo znaša 681.800 evrov. 

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Odgovor vlade na sklepe parlamentarnih odborov za kmetijstvo in za finance

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela odgovor na sprejete sklepe na seji parlamentarnih odborov za kmetijstvo in za finance o delovanju družbe Slovenski državni gozdovi, ki je potekala 14. septembra 2023.

Vlada je v odgovor vključila odgovor Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo glede izvedenih aktivnosti inšpektorata in pojasnila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Slednje je Inšpektoratu za delo posredovalo obravnavane sklepe z zaprosilom, da ta glede na svojo pristojnost opravi inšpekcijski nadzor in o tem poroča ministrstvu.

Vlada je pojasnila tudi, da sama ni pristojna za ugotavljanje civilne ali kazenske odgovornosti članov organov vodenja in nadzora družbe Slovenski državni gozdovi.

Vir: Ministrstvo za finance

Odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k obravnavi škode v kmetijstvu zaradi posledic aktualnih neugodnih vremenskih razmer

Vlada je na odboru sprejela odgovor na mnenje (sklepe) Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sprejeto na 4. izredni seji 27. 7. 2023, k obravnavi škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer – poziv k interventnim ukrepom.

Vlada pojasnjuje, da je Državni zbor zaradi številnih naravnih nesreč, ki so Slovenijo prizadele v tem letu, sprejel več zakonov, s katerimi se ureja področje naravnih nesreč, popis škode in ukrepi za omilitev posledic po naravnih nesrečah. Prav tako je Vlada predlagala ukrepe za pomoč prizadetim, da se zagotovi čim hitrejša pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč.

Vlada se strinja, da je interventna pomoč države ključnega pomena za omilitev posledic in ohranitev kmetijske dejavnosti ter prehranske varnosti v Sloveniji ter da morajo do pomoči biti upravičeni vsi, ki so škodo utrpeli. Na podlagi številnih naravnih nesreč, ki se dogajajo v zadnjem obdobju, je zato Vlada predlagala ukrepe za pomoč prizadetim, da se zagotovi čim hitrejša pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč. Sprememba Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč predvideva hitrejšo dodelitev pomoči v skladu z Uredbo Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju, le-to je bilo do sedaj možno izplačati šele, ko so bili na voljo vsi podatki za izračun izpada dohodka, torej meseca marca naslednje leto po neugodni vremenski razmeri.

Glede omejitev pri dokupu grozdja vlada pojasnjuje, da se v skladu z veljavno zakonodajo lahko s pridelavo vina iz kupljenega grozdja ukvarjajo le tisti, ki so za to dejavnost ustrezno registrirani (podjetja), fizične osebe pa lahko vino pridelujejo le iz lastnega pridelka grozdja. Kljub temu pa veljavni Zakon o vinu v primerih naravnih nesreč omogoča tudi fizičnim osebam, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, dokup grozdja v tistih letih, ko je njihov pridelek pomembno zmanjšan zaradi škode po naravni nesreči. S posameznimi interventnimi zakoni za odpravo posledic nesreč v kmetijstvu se je v določenih letih ta izjema razširila na način, da je bil v teh letih dokup grozdja dovoljenj tudi z drugih območij. Pri tem je mora posameznik pri označevanju vina iz dokupljenega grozdja upoštevati veljavne predpise in končni pridelek označiti v skladu z njimi.

Vlada je že v letu 2022 sprejela dopolnitev Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji s katero je določeno odstopanje glede zagotavljanja lastnih surovin v primeru neugodnih vremenskih razmer. Določeno je, da kmetija, ki je utrpela pomemben izpad pridelka zaradi neugodnih vremenskih razmer, kot jih določa zakon, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, za opravljanje dopolnilne dejavnosti, v koledarskem letu nastanka neugodnih vremenskih razmer, dokupi več kot 50% sadja, zelenjave ali poljščin z drugih kmetij na lokalnem trgu.

Vlada glede možnosti odloga odplačil ali subvencioniranje obresti pojasnjuje, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) že vključuje finančni inženiring, ki ima obliko kreditov ali garancij, ki so namenjeni odpravi posledic naravne nesreče. Do tega ukrepa so kot prejemniki pomoči upravičeni tudi nosilci kmetijskih gospodarstev.

ZOPNN-F, ki velja od 11. avgusta 2023 vključuje upravičenost kmetov do pomoči države tudi v primeru škode zaradi moče, pozebe ali toče, kar sicer že velja v primeru suše.

Vlada se strinja, da je za preventivno delovanje vpliva podnebnih sprememb v kmetijstvu potreben sistematičen pristop. V Zakonu o kmetijstvu se od leta 2017 ureja zakonska podlaga za posamezna področja, s katerimi se urejajo shranjevanja ogljika v kmetijskih tleh, spremljanje stanja kmetijskih tal in spremljanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijstva. Vse aktivnosti, ki se izvajajo na področju kmetijstva in se nanašajo na blaženje in prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ter rabi energije v kmetijstvu, pa bodo predstavljene v podnebnem poročilu o stanju v kmetijstvu, ki se bo začelo izdajati v začetku leta 2024.

V prenovi je tudi strategija prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam, ki sledi usmeritvam mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Že sedaj pa se izvajajo ukrepi na področju blaženja in prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam preko sredstev iz skupne kmetijske politike v Strateškem načrtu za obdobje 2023–2027. Ti ukrepi se izvajajo v okviru sheme za podnebje in okolje in kmetijsko okoljsko podnebnih plačil. Aktivnosti na področju prilagajanja podnebnim spremembam se spodbujajo preko intervencij. Za izvedbo vseh aktivnosti bo potrebna ustrezna širša družbena podpora, ki bo spodbujala trajnostne kmetijske prakse, zagotavljala finančno podporo za uvajanje pametnih tehnologij, inovacij in spodbujala podnebno ozaveščeno načrtovanje rabe zemljišč.

Glede odprave birokratskih ovir pri pridobivanju koncesij za vodo, da bi olajšali namakanje v primeru suše, Vlada odgovarja, da Zakon o vodah nalaga, da je treba za neposredno rabo vode za namakanje kmetijskih ali drugih površin pridobiti vodno dovoljenje in ne koncesijo. Na podlagi prvega odstavka 127. člena ZV-1 upravni organ izda vodno dovoljenje, če je nameravana raba skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter z načrti upravljanja z vodami in če nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic ali obstoječih upravičencev do evidentirane posebne rabe vode drugih upravičencev.

Glede letalske protitočne obrambe za območje celotne Slovenije vlada odgovarja, da je za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu ključno izvajanje preventivnih ukrepov, kot so npr. namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež, s katerimi kmetijska gospodarstva preprečujejo, ali vsaj zmanjšujejo škodo zaradi naravnih nesreč. Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, vendar ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Zato sta najboljši obrambi pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Za nevihtne oblake namreč ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder statistično značilno zmanjšal točo na tleh. V letošnjem letu načrtuje vlada širšo razpravo na temo obrambe pred točo, saj se zaveda, da veljavni pravni okviri za izvajanje obrambe pred točo niso ustrezno urejeni.

Glede zavarovanja celotne kmetijske proizvodnje vlada odgovarja, da Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje od julija 2023 naprej določa, da znaša delež sofinanciranja 60 % obračunane zavarovalne premije. V letu 2022 je stopnja sofinanciranja znašala 55 %. Za sofinanciranje zavarovalnih premij lahko kmetijsko gospodarstvo uveljavlja tudi druge državne pomoči (npr. sofinanciranje iz občinskih sredstev), ki pa skupaj ne smejo presegati 65 % oz. 70 % (od 1. 7. 2023 dalje) stroškov zavarovalne premije.

Glede pravočasnosti finančne pomoči v primeru naravnih nesreč vlada odgovarja, da je z uveljavitvijo ZOPNN-F omogočeno hitro in učinkovito izvajanje odprave posledic naravnih nesreč katastrofalnega obsega, ki onemogočajo življenje in delo na prizadetih območjih. Glede na pogostost pojavljanja in obseg škode zaradi neugodnih vremenskih razmer pa je pomembno obvladovanje tveganj na vseh nivojih.

Vlada z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč skrajšuje čas izplačila pomoči zaradi posledic neurij in povrnitev škode s strani države. Z drugimi mehanizmi pa nudi pomoč v obliki sofinanciranja investicij v mreže proti toči, izgradnjo namakalnih in oroševalnih sistemov, plastenjakov, rastlinjakov ter sofinanciranja zavarovalnih premij za varovanje primarne kmetijske proizvodnje in dodelitev državne pomoči v skladu s pravnimi akti EU za velika podjetja, ki bi zagotavljali hitrejšo pomoč oškodovancem po neugodnih vremenskih razmerah

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede ureditve področja biovarnosti rejnih živali

Vlada je sprejela odgovor na pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede ureditve področja biovarnosti rejnih živali.

Vlada pojasnjuje, da Zakon, ki ureja veterinarska merila skladnosti, določa, da ima vsakdo dolžnost varovanja živali in ljudi pred boleznimi in okužbami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi. Na njegovi podlagi sprejet pravilnik, ki ureja bolezni živali, določa preventivne ukrepe, ki jih je dolžan izvajati imetnik živali, da prepreči vnos bolezni v rejo in njeno nadaljnje širjenje.  Veljavni Zakon o zaščiti živali podrobnejših določb o biovarnosti kot pomembnem vidiku dobrobiti živali še ne predvideva, vendar pa Vlada ocenjuje, da bi jih bilo v veljavni zakonski okvir smotrno vključiti čim prej.

Za objavo javnega razpisa, namenjenega naložbam za prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve glede biovarnosti, trenutno ni ustrezne zakonske podlage. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je že pristopila k pripravi predloga pravilnika, ki ureja biovarnost po posameznih vrstah rejnih živali, katerega sprejetje se pričakuje v začetku naslednjega leta.

Eden izmed ukrepov za upravljanje, preko katerih se izvajajo biovarnostni ukrepi, so tudi postopki za vstop v obrat in iz njega za osebe, živali, proizvode in vozila. Imetnik živali je dolžan poskrbeti za zaščito svojih živali z namestitvijo opozorilnih tabel, ograj okrog objektov z živalmi, razkuževalnih barier na vstopu/izstopu iz objekta z živalmi, itd. Vstop nezaposlenim v objekte ali na površine, kjer se zadržujejo rejne živali, je že sedaj možen le s soglasjem lastnika objekta ali živali. Vlada meni, da dodatna zakonska prepoved s tem v zvezi ni potrebna.

Področje gradnje objektov je v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), in sicer gradbena dovoljenja izdajajo upravne enote na podlagi zakonodaje o graditvi objektov in umeščanja objektov v prostor, ki pa temelji na občinskih odlokih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v stalnem kontaktu z MNVP v delu, ki se nanaša na gradnjo objektov, ki so potrebni za kmetijsko dejavnost, predvsem v smislu lažjih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljena in čim lažjega umeščanja v prostor.

Ozaveščenost splošne javnosti glede osnovne vrednote, kot je ohranjanje čiste narave in okolice, v kateri živimo, je stvar kulturne zavesti posamezne družbe, ki bi morala biti privzgojena že znotraj družine in kasneje skozi vzgojno-izobraževalni sistem. Kadar obstaja tveganje za vnos ali ko pride do pojava posebno nevarne bolezni živali, ki lahko povzroči gospodarsko škodo, UVHVVR o pomembnosti upoštevanja biovarnostnih ukrepov ozavešča tako izvajalce dejavnosti in druge deležnike, kot tudi splošno javnost preko obvestil v medijih, informacijskega materiala itd. Vlada ocenjuje, da so vprašanja, povezana z biovarnostjo, izjemno pomembna, zato si bo še naprej prizadevala za čim večjo ozaveščenost širše javnosti.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano