Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Na sejah vladnih odborov je vlada med drugim soglašala s predlogi amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru, uvrstila nov projekt spodbujanja inovacij v izobraževanju in sprejela odgovor v zvezi z zaključki posveta "Vplivi populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino", ki je bil v Državnem svetu.

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru

Na odboru za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije soglašala s predlogi amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru.

Z amandmaji se sledi utemeljenim pripombam in predlogom Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in bo z njimi zagotovljena večja jasnost zakonskih določb. Predlagani amandmaji so tako pretežno nomotehnične in redakcijske narave in ne posegajo v vsebinske rešitve, ki jih prinaša novela Zakona o sodnem registru (ZSReg-H).

Vlada je v Načrt razvojnih programov za obdobje 2023 - 2026 uvrstila nov projekt Erasmus - Spodbujanje inovacij v izobraževanju

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je skupaj s štirimi državami (Švedska, Avstrija, Danska in Nemčija) v letu 2022 uspešno kandidiralo na razpisu Erasmus+, ki ga je objavila Evropska komisija, in sicer s projektom Erasmus - Spodbujanje inovacij v izobraževanju.

Namen projekta je vzpodbuditi razvoj inovacij prek aplikativnih raziskav in graditi sistem, s katerim se lahko naslavlja svetovne izzive in priložnosti tako na regionalni kot na ravni Evropske unije, povečati vključevanje inovativnih metod v poklicno in strokovno izobraževanje (PSI) in spodbujati inovativnost in podjetništvo.

Cilji projekta so med drugim oblikovati in vzpostaviti inovativno, trajnostno in učinkovito strukturo za spodbujanje inovacij v partnerskih državah in po vsej Evropi z uporabo aplikativnih raziskav v poklicnem in strokovnem izobraževanju (PSI). Med cilje se ravno tako opredeljuje opolnomočenje in izboljšanje vključevanja inovativnih učnih praks poklicnega in strokovnega izobraževanja (PSI) za spodbujanje inovativne in podjetniške miselnosti, povezovanje, oblikovanje in vzpostavitev virov za inovacije in podjetništvo, s podporno mrežo mentorjev in vzornikov, pa tudi vzpostavitev "Prostora za ustvarjanje skupnosti naslednje generacije", ki zajema okvir z vsemi sistemskimi zahtevami in operativnimi elementi v ozadju. Eden od ciljev projekta je tudi na uporabnika usmerjena pot inovativnosti, pa tudi vzpostavitev okvira, kakšen naj bo vzornik ali učitelj/mentor, da bo lahko spodbujal inovacijsko kulturo in poklicni razvoj udeležencev učnega procesa.

Skupna načrtovana vrednost projekta je 874.787,80 evra (699.830,00 evra je delež Evropske unije in 174.957,80 evra delež nacionalnega sofinanciranja). Stopnja sofinanciranja s strani Evropske komisije je osemdeset odstotkov, ministrstvo pa zagotovi dvajset odstotni delež v obliki plač iz nacionalnega proračuna. Celotni načrtovani finančni načrt ministrstva znaša 24.921,00 evra, od tega znaša delež Evropske unije 19.937,00 evrov, nacionalni delež ministrstva pa 4.984,00 evrov.

Vlada sprejela odgovor na sklep Državnega sveta, sprejet ob zaključku posveta Vplivi populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino

Državni svet Republike Slovenije je 15. marca 2023 vladi posredoval sklep, sprejet na 4. seji 15. marca 2023, v zvezi z zaključki posveta Vplivi populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino. Na podlagi predstavitev in razprave na posvetu so bili oblikovani zaključki glede potreb po conaciji, opredelitvi javnega interesa, odvzema iz narave z odstrelom, financiranja preventivnih ukrepov, vzpostavitve dialoga s ključnimi deležniki, delovanja odškodninskega sistema in posodobitve zakonodaje.

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela odgovor, v katerem pojasnjuje, da so rjavi medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus) in ris (Lynx lynx) vrste, ki jih varuje tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja. Zakon o ohranjanju narave za ogrožene in mednarodno varovane prosto živeče vrste določa posebno varstvo z namenom, da se njihovo stanje ohranja, izboljša ali vsaj ne poslabša. Cone brez velikih zveri volkov so neskladne s slovensko in EU zakonodajo, o čemer obstajajo številne teoretske pravne študije ter sodbe Sodišča EU. Ne glede na varstveni status velikih zveri je mogoč poseg v populacijo, vendar le če so v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izpolnjeni trije pogoji: če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi oziroma direktivi, kot so: preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, selektiven in omejen odvzem nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu.

Postopki izdaje odločbe, s katero se dovoli odvzem iz narave z odstrelom, potekajo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Nujni ukrepi po ZUP so podani, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti. Za rjavega medveda se uporablja inštrument ustne odločbe v primerih, ko je ogroženo življenje in varnost ljudi. Drugače je pri volku, kjer ni ogrožanja varnosti in zdravja, gre pa za škodo.

Vlada v nadaljevanju meni, da je usklajevanje dveh ciljev, ohranjanja vitalnih populacij velikih zveri in zmanjševanja konfliktov z ljudmi, izjemen izziv, a hkrati edina prava pot naprej. Ključen izziv v naslednjih letih bo najti rešitve za sobivanje, zlasti pomagati ljudem, ki jih prisotnost velikih zveri na območju njihove prostorske širitve neposredno materialno prizadene. Uporaba in promoviranje zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja se v zadnjih desetih letih intenzivno izvaja v okviru različnih večletnih projektov (LIFE SloWolf, LIFE DINALP BEAR, Carnivora Dinarica, LIFE WolfAlps EU), manjših projektov (Pastirstvo za sobivanje) in rednih nalog Zavoda za gozdove Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za naravne vire in prostor. Med zaščitnimi ukrepi se še vedno med drugim izvajajo donacije in sofinanciranje nakupa kompletov visokih elektromrež in ograj ter pastirskih psov, subvencionira se delo za varovanje čred pred velikimi zvermi, poteka izobraževanje lastnikov za učinkovito zaščito domačih živali in čebelnjakov. V preteklosti so se izdajale tudi publikacije, razdeljeni so bili medvedovarni smetnjaki in kompostniki, sanirale so se ilegalne in neurejene deponije in izvajali so se programi za zagotavljanje rednih izobraževalno-podpornih aktivnosti, namenjenih informiranju lokalnih prebivalcev o ustreznem ravnanju za zmanjševanje vseh ključnih konfliktov. Ministrstvo za naravne vire in prostor si bo še naprej prizadevalo zagotoviti dobre strokovne podlage za odločitve v zvezi z upravljanjem velikih zveri in ozaveščati javnost o ključnih vidikih njihovega varstva. Zakon o ohranjanju narave določa, da se za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst, izplačujejo odškodnine.

V okviru Ministrstva za naravne vire in prostor se bosta ponovno začeli sestajati Interesna posvetovalna skupina za upravljanja velikih zveri in Strokovna posvetovalna skupina.

Vlada meni, kar izhaja tudi iz pisma za Evropsko komisijo, da se z nadaljevanjem izvajanja določb Direktive o habitatih, skupaj z vsemi aktivnostmi, ki se v Sloveniji že izvajajo v okviru sprejetih strategij in akcijskih načrtov, pomembno prispeva k zagotavljanju ugodnega stanja volka.