Skoči do osrednje vsebine

52. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Na današnji dopisni seji je vlada sprejela predlog novega Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in izdala novelo Uredbe o določitvi programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Vlada sprejela novelo Uredbe o določitvi programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o določitvi programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in določitev obsega sredstev za leto 2022.

Z novelo uredbe se veljavnost  obstoječe Uredbe podaljšuje tudi v leto 2023, kar je potrebno zaradi  nadaljevanja programov, ki so določeni z Uredbo za leto 2022. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v četrtem odstavku 63. člena določa, da v primeru, kadar dogovor ni sklenjen do konca novembra in vlada ne določi vsebine dogovora do konca decembra, do določitve vsebine dogovora velja dogovor, sklenjen za preteklo koledarsko leto. Dogovor med deležniki ni bil sklenjen do konca novembra. 

Zaradi kompleksnosti, obsežnosti vsebine (program storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja bo brez prilog vseboval približno 200 členov), ki jo je zaradi zagotovitve dostopnosti do zdravstvenih storitev potrebno sprejemati z veliko mero preciznosti, uredba ne bo izdana do konca leta 2022, temveč najkasneje do 31. januarja 2023.

Glede na navedeno je bilo treba podaljšati veljavnost Uredbe, saj bi neupoštevanje vseh teh vsebin ogrozilo nemoteno izvajanje programov, s čimer bi bila okrnjena dostopnost do storitev nujne medicinske pomoči ter dostopnost do zdravstvenih storitev in posledično poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalcev Republike Slovenije. Vsebina, ki se podaljšuje z uredbo v leto 2023, bo vključena tudi v Program storitev za leto 2023.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada dala soglasje k spremembam in dopolnitvam Tarife Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Vlada je  soglašala  s spremembami in dopolnitvami Tarife Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Namen in cilj Tarife je, da se s pristojbinami krije stroške izvajanja nalog JAZMP, ki jih izvaja v skladu s predpisi in pooblastili, vključno s stroški izvajanja razvojnih nalog.

Na podlagi Zakona o zdravilih, Zakona o javnih agencijah in Sklepa o ustanovitvi JAZMP ter soglasja Vlade Republike Slovenije izda svet JAZMP tarifo, s katero določi višino plačila za stroške izvajanja strokovnih nalog in storitev s področja pristojnosti JAZMP glede na potrebno pokrivanje stroškov posamezne storitve ter glede na načrtovane cilje in naloge, določene v programu dela agencije. Za naloge in storitve s področja pristojnosti JAZMP se zaračunava določeno število točk. Višina pristojbin oziroma število točk je določeno na podlagi stroškov po posameznih nalogah.

Predlog sprememb in dopolnitev Tarife JAZMP določa pristojbine na področju kliničnega preskušanja zdravil v humani medicini v skladu z 22. členom Uredbe o izvajanju uredbe Evropske Unije o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini. Poleg tega določa podrobnejše pogoje glede vlog, ki so upravičene do znižane pristojbine, znižanje nekaterih pristojbin za homeopatska zdravila, zvišanje pristojbine za vnos/uvoz zdravil, ki so na seznamu esencialnih ali nujno potrebnih zdravil, določitev posebne pristojbine za določanje cene za skupine alergijskih testov ali alergijskih ekstraktov. Obenem se v predlogu sprememb tarife zaradi naraščajočih stroškov dela JAZMP in inflacije za 10 odstotkov zvišuje vrednost točke, in sicer iz 5 eurov na 5,5 eurov.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Predlog novega zakona o čezmejnem izvajanju storitev 

Vlada je danes na dopisni seji sprejela predlog Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZčmIS-1, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakon je bil pripravljen  s ciljem celovite obravnave položaja napotenih delavcev pri opravljanju čezmejnih storitev, ki jih za svoje naročnike v drugih državah članicah EU zagotavljajo slovenska podjetja in samostojne osebe, nosilci gospodarske dejavnosti.

Prvič po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je Slovenija pristopila k sistemski ureditvi čezmejnega poslovanja vseh slovenskih poslovnih subjektov, ki svojo registrirano dejavnost opravljajo s svojimi zaposlenimi delavci. S predlogom zakona se zagotavlja enaka obravnava napotenega delavca glede na samo naravo izvajanja dela (začasno ali občasno oziroma stalno, zaporedoma), določa varovalke za učinkovito preprečevanje kršitev in zlorab delovnopravne zakonodaje ter vzpostavlja orodja za učinkovito izvajanje nadzora nad spoštovanjem pravil čezmejnega izvajanja storitev tako z vidika delovnopravne zakonodaje kot tudi zagotavljanje ustrezne socialne varnosti napotenih delavcev.

Zakon prenaša v slovenski pravni red novo Direktivo 2020/1057/EU o napotenih voznikih v mednarodnem prometu, ki je del svežnja EU o mobilnosti. S prenosom Direktive 2020/1057/EU se z zakonom ZČmIS-1 v slovenskem zakonodajnem okviru zagotavlja:

  • izjema od splošnih pravil o napotitvi, ki veljajo za kabotažo in mednarodne prevoze, z izjemo tranzita, »dvostranskih prevozov« (tako v tovornem kot potniškem prometu) in dvostranskih prevozov z dvema dodatnima postankoma, povezanima s prevozom – ta izjema je omejena na primere, ko med delodajalcem, ki pošilja voznika, in pogodbeno stranjo, ki deluje v državi gostiteljici EU, obstaja pogodba o storitvi;
  • kazni v primeru kršitev obveznosti prevoznikov in napotenih voznikov.

Z namenom zagotovitve enake obravnave delavcev, ki so v enakem delovnopravnem položaju tudi z vidika enake obravnave glede socialne varnosti, se v predlogu zakona predlaga črtanje 2. odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Na tej podlagi samo določeni napoteni delavci plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nižje osnove. Ministrstvo ocenjuje, da to razlikovanje med različnimi kategorijami napotenih delavcev, ki so v istem delovnopravnem položaju, ni ustrezno oziroma celo ustavno sporno. Pri tem ministrstvo poudarja, da je v zvezi z rešitvami, zapisanimi v predlogu zakona, potekal zelo širok in dolgotrajen socialni dialog, ki je privedel do soglasja na Ekonomsko-socialnem svetu v decembru 2022.  

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada prerazporedila sredstva v proračunu države

Vlada je znotraj finančnega načrta Ministrstva za zdravje prerazporedila sredstva v skupni višini približno 5,6 milijona evrov. Sredstva bodo med drugim namenjena za plačilo zahtevkov za izvedbo cepljenja proti covid-19 ter cepljenja proti gripi, dodatka pri delu s covid-19 pacienti in plačilo zahtevkov s strani ZZZS za dodatke za posebne obremenitve.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Sprememba amandmaja k Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023-2032 

Vlada soglaša s predlogom spremembe amandmaja k Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023-2032.

S spremembo amandmaja se usklajuje besedilo Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023-2032 na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Amandma je redakcijske narave in sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, saj je besedilo resolucije dopolnjeno z novim poglavjem 12 (o začetku veljavnosti resolucije), ki je predvidevalo, da bo resolucija začela veljati 1. januarja 2023. Ker je bila obravnava resolucije na seji Odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor dne 30.11.2022 preložena na januarsko sejo istega odbora, je bilo zaradi zamika pri sprejemu resolucije potrebno popraviti tudi datum uveljavitve resolucije.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor