Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstita projekta 2330-22-0034 “Pomoč za sektor mleka“ in 2330-22-0035 “Pomoč zaradi visokih cen energentov v kmetijstvu“, ki sodita v skupino projektov 2330-22-S004 “Ukrepi za blaženje draginje hrane”.

Projekt “Pomoč za sektor mleka“

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ocenjuje, da je mlečni sektor zaradi podražitev energentov in gnojil, ki so posledica vojne v Ukrajini, pod hudim stroškovnim pritiskom. Sektor prireje mleka temelji na pridelavi travniške krme in pridelave koruze, medtem ko zaradi naravnih danostih mlekarske kmetije ne pridelujejo ozimnih žit za krmo. Prireja mleka intenzivno vlaga v pridelavo kakovostne, doma pridelane krme, kar obstoječa kriza zaradi dviga cen vhodnih surovin zelo podraži.

Glavni namen projekta je zagotovitev stabilne pridelave varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter ohranjanje obsega kmetijske proizvodnje ter odpornost in stabilnost dohodkov kmetijskih gospodarstev, kar se odraža v prehranski varnosti.

Višina razpoložljivih finančnih sredstev za ta ukrep je 5.239.170,00 evrov.

Projekt “Pomoč zaradi visokih cen energentov v kmetijstvu“

Posledice vojne v Ukrajini so tudi visoke cene energije in energentov, ki vplivajo na povečanje proizvodnih stroškov, in se uporabljajo za kmetijsko mehanizacijo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se cene inputov na področju kmetijstva v enoletnem obdobju v povprečju povečale za 28,7 %. Cene blaga in storitev, ki se trenutno porabljajo v kmetijstvu, so se povečale za 35,9 %, cene blaga in storitev, ki prispevajo h kmetijskim investicijam, pa za 13,7 %. K letni inflaciji so največ (1,9 odstotne točke) prispevale višje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se podražila za 42,6 %, dizelsko gorivo za 40,6 % in bencin za 34,8 %.

Glavni namen projekta je zmanjšanje posledic v kmetijstvu oziroma ranljivosti kmetijskih gospodarstev zaradi dviga proizvodnih stroškov v kmetijski proizvodnji. Na podlagi podatkov o številu upravičencev do povračila trošarine v letu 2020 ter na podlagi podatkov o površinah iz zbirnih vlog za leto 2021 (po dejanski rabi) MKGP ocenjuje, da bo do podpore upravičenih okoli 19.000 kmetijskih gospodarstev.

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem na podlagi podatkov iz uradnih evidenc izdala informativno odločbo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, najpozneje do 30. septembra 2022.
Višina razpoložljivih finančnih sredstev za ta ukrep je 2,161 milijona evrov.

Uvrstitev projekta Zadrževalnik vode v nasadu Brdo pri Lukovici v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrsti projekt 2330-22-0031 Zadrževalnik vode v nasadu Brdo pri Lukovici,. Cilj projekta, ki sodi v skupino projektov 2330-13-S001 “Prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu”, je vzpostavitev novega zadrževalnika za potrebe namakanja trajnega nasada na lokaciji Brdo pri Lukovici.

Eden od ključnih ciljev kmetijske politike je prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe z različnimi ukrepi, med katerimi med najuspešnejše spada namakanje kmetijskih zemljišč. Za izvedbo teh ukrepov pa je treba zagotoviti stabilni vodni vir, ki je lahko površinska voda (tekoče vode, zadrževalniki) ali podtalnica. Slednja je prioritetno namenjena oskrbi prebivalstva s pitno vodo, zato se kmetijstvo prednostno usmerja v koriščenje obstoječih vodnih virov. Kjer pa ti niso na voljo, je treba poiskati alternativni vodni vir v obliki novih zadrževalnikov. Intenzivnost padavin se povečuje, prav tako njihova razporeditev, na drugi strani pa se podaljšujejo sušna obdobja, s čimer sta prizadeti pridelava hrane in samooskrba Slovenije.

Z izgradnjo večnamenskih akumulacij za protipoplavno zaščito ter namakanje lahko viške vode zadržimo ter jih v sušnih delih leta uporabimo za namakanje kmetijskih zemljišč. Možna sta dva podukrepa: sanacija obstoječih akumulacij in izgradnja novih večnamenskih akumulacij.

MKGP na lokaciji Brdo pri Lukovici ugotavlja pomanjkanje vode v nasadu. Sedanje vodne kapacitete ne zadostujejo niti za izvedbo klasičnega namakanja sadnih rastlin, kaj šele za izvedbo protislanske zaščite, s katero bi omilili posledice pozeb. Protislanska zaščita pa potrebuje večje količine vode, ki jo je treba razporediti po celotnem nasadu. Namen projekta je zagotavljanje vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.

Z izgradnjo dodatne akumulacije s prostornino 15.000 m3 bi se omogočilo izvajanje protislanske zaščite, s čimer bi bile posledice pozeb bistveno manjše oziroma se ob pravočasni izvedbi lahko popolnoma preprečijo. Zadrževalnik, ki ima minimalni stalni dotok, bi omogočal tudi izvedbo klasičnega namakanja s kapljači, ki imajo najbolj optimalno porabo vode. Vodne količine bi zadoščale tudi za večkratno namakanje celotnega nasada, s čimer bi se preprečilo sušne in vročinske strese pri rastlinah.

Zaključek investicije – izgradnje zadrževalnika - je predviden novembra prihodnje leto, za ukrep pa je namenjenih 650.000,00 evrov.

Vlada v veljavni Načrt razvojnih projektov 2022 – 2025 uvrstila projekt o učinkoviti rabi energije

Ministrstvo za infrastrukturo je vključeno v evropski projekt Usklajena dejanja na področju direktive o učinkoviti rabi energije - CA-EED 3 (angleško Concerted Action Energy Efficiency Directive 3 - Support to Member States and participating countries for the implementation of the Energy Efficiency Directive). Koordinator oziroma nosilec projekta na evropskem nivoju je nizozemska  agencija Netherlands Enterprise Agency.  Na projektu sodelujejo vse države članice Evropske Unije.

Namen projekta je izboljšanje sodelovanja in prenos dobre prakse posameznih držav članic pri izvajanju akcijskih načrtov za učinkovito rabo energije (URE), prenosu evropske direktive v nacionalno zakonodajo ter pri sprejemanju predloga nove direktive, ki je trenutno v fazi pripravljanja na ravni Evropske komisije. Za dosego navedenega bodo organizirani plenarni sestanki (trenutno je predvidenih sedem srečanj)  in dve delavnici. Projekt preko programa "Horizon 2020 - the framework Programme for Research and Innovation (2014 - 2020)" stoodstotno financira Evropska unija. Sloveniji so bila dodeljena sredstva v višini 227.706,50 evra.

Prejeta sredstva bodo namenjena kritju stroškov dela, posrednih/režijskih stroškov, potnih stroškov udeležbe predstavnikov države na plenarnih srečanjih in stroškov podizvajalca (Institut Jožef Stefan). Celotna vrednost projekta je 4.999.770,25 evra.

  
Vlada uvrstila projekte s področja javne železniške infrastrukture v veljavni Načrt razvojnih projektov 2022 – 2025

Z namenom povračila stroškov, ki so jih imeli prevozniki zaradi ovir v prometu, do katerih je prišlo zaradi izvajanja investicijskih del (gradenj in nadgradenj) na javni železniški infrastrukturi v letu 2021, v obliki izplačil denarnih nadomestil ter z namenom povečanja zmogljivosti prog, povečanja hitrosti čez postajno območje in povečanja stopnje varnosti prometa, se v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstijo trije projekti s področja železniške infrastrukture: projekt nadomestil zaradi ovir v prometu na javne železniške infrastrukture 2021, nadgradnja železniške postaje Jesenice in nadgradnja postaj Birčna vas–Metlika (1. Faza).

Nepovratne finančne spodbude občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb

V veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 je vlada uvrstila projekt  Nepovratne finančne spodbude občanom  za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb (sNES). Cilji projekta so povečati rabo obnovljivih virov energije, izboljšati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Višina nepovratnih sredstev znaša 6 milijonov evrov, in sicer za leto 2022 do poldrugega milijona evrov in  za leto 2023 štiri milijone in pol evrov.  Financiranje je predvideno do konca leta 2023 oziroma do porabe sredstev. Skoraj nič energijske stavbe dolgoročno zagotavljajo nizke stroške obratovanja ter višjo kakovost bivalnega in delovnega okolja.

Nepovratne finančne spodbude bodo namenjene fizičnim osebam za nove naložbe v gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih eno ali dvostanovanjske stavb, za nove naložbe v skoraj ničenergijsko prenovo starejše eno ali dvostanovanjske stavbe ter za nakup stanovanja v novi ali prenovljeni skoraj ničenergijski tri- in večstanovanjski stavbi. Namen spodbujanja tovrstnih novogradenj in prenov objektov je predvsem zmanjšanje količine potrebne energije za njihovo delovanje,  potrebna energija pa mora v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov. S povečanjem rabe obnovljivih virov energije in z večjo energijsko učinkovitostjo stavb se zmanjšuje prekomerna onesnaženost zraka z delci PM_10. Tako se izboljšuje kakovost zunanjega zraka, prispeva se k ciljem na področju nizko ogljičnega in krožnega gospodarstva, k povečanju odpornosti na vplive podnebnih sprememb ter k večji rabi naravnih, obnovljivih virov.

Vlada dala soglasje k Statutu Javnega zavoda Hiša za otroke

Vlada je dala soglasje k Statutu Javnega zavoda Hiša za otroke. Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO) določa, da se celostna obravnava otrok izvaja kot javna služba v javnem zavodu, ki ga ustanovi Republika Slovenija. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZZOKPOHO statut sprejme svet zavoda, ustanoviteljica pa v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZZOKPOHO daje soglasje k statutu. Svet zavoda je na svoji 6. redni sej dne 17. 6. 2022 sprejel Statut Javnega zavoda Hiša za in ga posredoval ustanoviteljici v soglasje.