Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije dala soglasje Ministrstvu za infrastrukturo, da lahko na nivoju skupine proračunskih uporabnikov (SPU) prevzema in plačuje obveznosti na namenskih proračunskih postavkah preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države za leto 2022, in sicer v bilanci odhodkov največ do višine 233,5 milijona evrov.
Prometna infrastruktura je eden od pogojev za enakomeren razvoj Slovenije in omogoča primerno oskrbo gospodarstva ter mobilnost prebivalstva. Med ključnimi vlaganji so investicije v zmogljivo železniško infrastrukturo in uporabno državno cestno omrežje. Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 predstavlja načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo oziroma tako imenovani drsni plan okvir za zagotavljanje, predvsem bolj stabilnega in enakomernega obsega investicij v prometno infrastrukturo.
Pomemben vir financiranja investicij z velikim multiplikativnim učinkom na gospodarsko rast predstavljajo namenska sredstva. Za vlaganja v cestno in železniško infrastrukturo so to med drugim namenska sredstva na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, Zakona o javnih financah in Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023.
Sprejeta višina namenskih sredstev za leto 2022 na nivoju skupine proračunskih uporabnikov SPU ne zadostuje za pokritje pričakovanih obveznosti in bi se morala zvišati za 25,9 milijona evrov. Glede na že evidentirane pogodbe ter okvirne dinamike po postopkih javnih naročil v teku in za nove projekte, bi bilo potrebno pri proračunskem uporabniku 2431 Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo povečati zgornjo mejo dovoljene porabe za 31,7 milijona evrov, to je v višini prenosa nerealiziranih namenskih sredstev iz preteklega leta, hkrati pa se glede na sprejeti proračun za leto 2022 pričakuje za 5,8 milijona evrov nižja poraba pri proračunskem uporabniku 2430 Ministrstvo za infrastrukturo in pri proračunskem uporabniku 2432 Uprava RS za pomorstvo.
Tako se skladno z določili petega odstavka 21. člena Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 Ministrstvu za infrastrukturo omogoči, da na nivoju skupine proračunskih uporabnikov SPU prevzema in plačuje obveznosti na namenskih proračunskih postavkah preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu za leto 2022 za 25,9 mio evrov oziroma v bilanci odhodkov največ do višine 233,5 milijona evrov.

Na odboru je vlada v načrt razvojnih programov uvrstila projekt »Investicije ohranjanja narave«. Izhodiščna vrednost projekta »Investicije na področju ohranjanja narave« je 639.396,12 evra. Cilj investicijskega programa je zagotoviti pogoje za nemoteno delovanje javne službe na področju ohranjanja narave, za izvajanje naravovarstvenih in razvojnih nalog in izpolnjevanje drugih zakonskih obveznosti javnih zavodov ohranjanja narave.
Gre za investicije izvajalcem državnih javnih služb s področja ohranjanja narave (upravljavci: Triglavski narodni park, Regijski park Škocjanske jame, Kozjanski regijski park, Krajinski park (KP) Radensko polje, KP Goričko, KP Kolpa, KP Strunjan, KP Sečoveljske soline, KP Ljubljansko barje, Naravni rezervat Škocjanski zatok ter javna zavoda Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Zavod za ribištvo Slovenije). Sredstva za investicije so namenjena za nakup opreme, osnovnih sredstev za izvajanje naravovarstvenih nalog ter ostale investicije, ki so planirane v programih dela in finančnih načrtih posameznega javnega zavoda, odkupa naravovarstveno pomembnih zemljišč, ter investiranje iz sredstev, ki se pritekajo na podlagi nadomestila za stavbno pravico.

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstila prizidavo in rekonstrukcijo objekta Doma starejših občanov Kočevje. Ocenjena vrednost investicije znaša 896.551,32 evra z DDV, izvajala pa se bo v letih 2022 in 2023. Z izvedbo investicije bo omogočena možnost pravilne organizacije prostorov fizioterapije, skupnih prostorov (jedilnice), prostora za duhovno oskrbo in ločenega vhoda za obiskovalce, s tem pa varno bivalno okolje stanovalcem v epidemioloških razmerah, ter prostorska in organizacijska prilagoditev doma veljavnim tehničnim standardom. Hkrati se bodo izboljšali pogoji in kakovost bivanja za stanovalce z različno stopnjo nege in oskrbe ter zagotovila večja intimnost in zasebnost.