Vlada v sprejetem mnenju med drugim pojasnjuje, da gre, glede na samo naravo dohodnine v delu, ki se nanaša na sintetično obdavčitev, za progresivni davek. Zavezanec, ki ima višje dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, plača tudi višjo dohodnino. Ob vsaki davčni spremembi, ki spreminja višino davčnih olajšav in drugih davčnih ugodnosti, je zato jasno, da najbolj vpliva na zavezance, ki v veljavnem sistemu plačajo največ dohodnine, in najmanj (oziroma nič) na zavezance, ki plačajo malo (ali nič) dohodnine. Jasno je, da zavezanec, ki v veljavnem sistemu ne plača dohodnine od dohodkov, ki se mu vštevajo v letno davčno osnovo, zaradi same narave stvari ne more profitirati od predlaganih ugodnosti, ki davek znižujejo. Tak zavezanec že v veljavnem davčnem sistemu uveljavlja ugodnosti, ki mu njegovo neto davčno osnovo znižajo na nič ali pa so njegovi dohodki nizki ali pa prejema dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine. Slednje dokazujejo podatki iz odmere dohodnine, iz katerih je razvidno, da v povprečju danes zavezanci v prvem davčnem razredu (tu jih je tudi največ), plačajo okoli 200 evrov dohodnine na letnem nivoju. Zavezanci v zadnjem davčnem razredu pa plačajo v povprečju več kot 45.000 evrov dohodnine na leto. Ustavno načelo socialne države se kaže tudi preko davčnega sistema obdavčitve fizičnih oseb z dohodnino, ki se kaže tako v delu Zakona o dohodnini, ki določa dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, v progresivnosti lestvice za odmero dohodnine, na podlagi katere več dohodnine (od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo) plačajo zavezanci, ki dosegajo višje dohodke, in na področju določanja olajšav, ki znižujejo davčno osnovo zavezanca glede na njegov celokupni položaj.

Vlada želi s predlogom novele zakona približati višino davčne obremenitve fizičnih oseb z dohodnino državam v naši neposredni bližini in državam, v katere se izseljuje delovna sila, izobražena v Sloveniji, v želji po boljšem zaslužku. V Sloveniji je v primerjavi z državama, v kateri se izseljuje največ delovne sile (Avstrija, Nemčija), splošna olajšava bistveno nižja. V Avstriji je prvi davčni razred do višine 11.000 evrov obdavčen z davčno stopnjo 0 %, kar je primerljivo slovenski splošni olajšavi, v Nemčiji pa je splošna olajšava v letu 2021 znašala 9.744 evrov, medtem ko v Sloveniji ta znaša 3.500 evrov. Če navedene zneske apliciramo na povprečno plačo v državi, vidimo, da v Avstriji prvi, nulti davčni razred predstavlja okoli 25 % povprečne plače zaposlenega v državi, v Nemčiji splošna olajšava predstavlja okoli 23 % povprečne plače zaposlenega v državi, v Sloveniji pa splošna olajšava predstavlja dobrih 13 % povprečne plače zaposlenega v državi. Povprečna plača, torej plača srednjega razreda (in ne bogatih), je v Sloveniji primerjalno gledano, ob upoštevanju višine splošne olajšave, bistveno bolj obdavčena kot v državah, katerim izvažamo lastno delovno silo, ki smo jo v Sloveniji tudi izobrazili.

Glede sprememb na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb od oddajanja premoženja v najem in od kapitala vlada poudarja, da ne bodo vplivale zgolj na bogate. V prvi vrsti je razbremenitev namenjena ravno tistim, ki prejemajo minimalen znesek teh dohodkov, saj bodo lahko v skladu s predlogom ta dohodek všteli v letno odmero dohodnine in bili tako obdavčeni po bistveno nižji mejni davčni stopnji.

Vlada ugotavlja, da bodo predlagane rešitve same po sebi res znižale prihodke državnega proračuna, a je tu bolj pomemben cilj, ki ga vlada želi doseči, to je razbremenitev dela. S tem, ko bodo davčni zavezanci prejeli višje neto dohodke, bo to pozitivno vplivalo tudi na javne finance. Kar je ključno z vidika zagotavljanja vzdržnosti pa so tu tudi jesenske napovedi UMAR, ki kažejo, da se gospodarski obeti izboljšujejo in je tako lahko pričakovati celo 6,1 % rast BDP-ja ter 11 % znižanje brezposelnosti. To pa ima učinek v prvi vrsti najprej že na realizacijo javnofinančnih prihodkov za leto 2021, ki je boljša glede na napovedi spomladi. S temi izhodišči vlada potrjuje, da se lahko predvidi boljša rast davčne osnove in nenazadnje s tem tudi nižje finančne učinke od napovedanih.
Z vidika financiranja občinskih proračunov se z novelo Zakona o dohodnini ne povzroča ogromnega izpada občinskih proračunov. Glede na sistem financiranja bodo namreč učinki v občinskih proračunih šele v letu 2024 kot posledica nižjih prihodkov iz naslova dohodnine v letu 2022. Kljub temu pa se bo v primeru, če sredstva iz naslova dohodnine ne bodo zadoščala za pokrivanje zakonsko določenih nalog, občinam zagotovila t. i. finančna izravnava s strani državnega proračuna. Posledično pomeni, da navedene rešitve zakona ne bodo imele neposrednega vpliva na prihodke občinskih proračunov.

Vlada poudarja, da mora biti pripravljen in tudi je pripravljen splet različnih politik tudi s spremembami na davčnem področju, ki so osredotočene na postopno okrevanje in umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva.

Na seji vladnega odbora je vlada soglašala s predlogom amandmaja k predlogu novele Zakona o igrah na srečo.

Z amandmajem se predlaga zvišanje zakonsko določene najnižje stopnje koncesijske dajatve za prirejanje klasičnih iger na srečo. Predlog novele zakona v obliki, kot je bil vložen v zakonodajni postopek, je namreč dodal najnižjo stopnjo koncesijske dajatve za prirejanje klasičnih iger na srečo, ki pred tem sploh ni bila določena, in sicer v višini najmanj 5 %. Ker se trenutna dejanska stopnja koncesijske dajatve za prirejanje klasičnih iger na srečo giblje med 25 % in 45 %, je določitev minimalne stopnje v višini najmanj 5 % pri nekaterih deležnikih ustvarila vtis, da bo ta spodnja meja tudi bodoča priporočena stopnja koncesijske dajatve, kar bi posledično lahko pripeljalo k znižanju prihodkov iz tega naslova. Z amandmajem se predlaga zvišanje na način, da se predvidi na zakonski ravni minimalna stopnja v višini najmanj 25 %.

Predlog amandmaja zagotavlja tudi pravno podlago, da se v primeru, da Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter Fundacija za šport po uveljavitvi predloga zakona ne dobivata več sredstev v višini, kot sta jih v povprečju zadnjih treh let pred uveljavitvijo predloga zakona, razlika zagotovi iz sredstev državnega proračuna.

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela mnenje k predlogu zakona o Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslancev (prvopodpisani Ferenc Horváth), in ga bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vlada predlogu zakona ne nasprotuje, predlaga pa, da predlagatelji preučijo pripombe, ki jih je na predlog zakona zapisala vlada, nanašajo se predvsem na statusno obliko PAZU, in zakon ustrezno dopolnijo.

Na odboru je vlada sprejela tudi sklep, da ne podpira predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga zakona o ratifikaciji sporazuma z organizacijo OCCAR. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Mihom Kordišem je dne 16. 12. 2021 v Državni zbor RS vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in organizacijo za sodelovanja pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer. Vlada predloga za razpis referenduma ne podpira.

Vlada meni, da je referendumsko vprašanje nejasno, zavajajoče, izrazito politično obarvano in ne odraža pravice volivca, da je njegov glas za ali proti referendumskemu vprašanju pravilen odraz njegove svobodne volje. Poleg navedenega pa je namen referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi, mednarodno sprejetimi obveznostmi Republike Slovenije in s temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti.

Na vse navedene dokumente in že prevzete obveznosti Republike Slovenije izid posvetovalnega referenduma ne more vplivati. Referendum pa bi lahko negativno vplival na organizacijsko in funkcionalno vzpostavitev in vzdrževanje obrambnega sistema, ki mora biti sposoben v vsakem trenutku zagotavljati in izvajati obrambo države pred zunanjo vojaško agresijo oziroma pred posegi tujih oboroženih sil, vključno z zagotavljanjem obrambnih sil oziroma vojske. Poleg tega bi tak referendum korenito posegel v verodostojnost Republike Slovenije kot članice zavezništva, ki poskuša kredibilno izpolnjevati skupaj dogovorjene ambicije in cilje Nata ter tudi Evropske unije na področju kolektivne obrambe ter skupne obrambne in varnostne politike.