Slovenija bo z Načrtom za okrevanje in odpornost spodbujala odpornost gospodarstva, s čimer bo mogoče doseči stopnjo gospodarske rasti, kakršno smo imeli pred krizo. To bo Slovenija dosegla z digitalno preobrazbo določenih sektorjev gospodarstva in družbe skupaj z manjšimi upravnimi obremenitvami ter večjo odprtostjo in prožnostjo slovenskega gospodarstva. Pomembna so obsežna vlaganja v okoljsko, prometno, energetsko, izobraževalno, zdravstveno, socialno in drugo infrastrukturo, kar lahko bistveno prispeva h gospodarski rasti. Vlada se je pri tem osredotočila na projekte, ki so uresničljivi do konca leta 2026.
Državni svet je sicer v mnenju izpostavil, da je bilo kmetijstvu v okviru Načrta za okrevanje in odpornost dodeljeno premalo sredstev.
Glede tega vlada pojasnjuje, da v okviru Načrta za okrevanje in odpornost obseg predvidenih sredstev zajema tudi tri pomembna področja kmetijstva: prilagajanje na podnebne spremembe, digitalno preobrazbo in raziskave ter razvoj inovacij. V okviru prilagajanja podnebnim spremembam bo izveden projekt vzpostavitve Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, za kar namenjamo 5,1 milijona evrov. Za digitalno preobrazbo bomo namenili 24,1 milijona evrov, pri čemer ta vključuje projekt, ki ima veliko dodano vrednost za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru digitalne preobrazbe je cilj tudi vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano, ki bo deloval kot osrednji steber inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano (5,3 milijona evrov).
Predvideni in uresničljivi projekti v kmetijskem sektorju bodo financirani tudi v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 in Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.
Vlada je prepričana, da je v okviru državnega proračuna za kmetijski sektor zagotovljena višina sredstev, ki bo rešitev za prihajajoče izzive, si pa bo vlada še naprej prizadevala za intenziven dialog z vsemi deležniki.

Na seji odbora je Vlada sprejela tudi stališče do mnenja Državnega sveta k predlogu državnega proračuna za leto 2023. Državni svet predlog proračuna podpira.
Državni svet ugotavlja, da je predlog proračuna za leto 2023 pripravljen v negotovih razmerah epidemije covid-19 in s tem povezanim okrevanjem gospodarstva ter v spremenljivih makroekonomskih okoliščinah. Priprava proračuna je bila osredotočena na postopno okrevanje po epidemiji tako z investicijskimi vlaganji za krepitev gospodarstva kot v smeri varovanja zdravja prebivalstva. Državni svet se zaveda pomena investicij za dolgoročno rast in razvoj, delovna mesta ter kakovost. Državni svet pozitivno ocenjuje proračunske dokumente z vidika rezerviranih sredstev za ukrepe na področju zdravstva in socialnega varstva in se zahvaljuje za bistveno večje razumevanje aktualne vlade za delovanje slovenskih občin. Hkrati izpostavlja, da je bilo kmetijstvu kot tudi gospodarstvu nasploh v okviru Načrta za okrevanje in odpornost dodeljeno premalo sredstev, da v kmetijstvu tudi sredstva v okviru Predloga Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 niso zadostna, za kar pa je treba opredeliti in tudi zagotoviti ustrezna sredstva v obravnavanem predlogu proračuna.
Vlada pojasnjuje, da bo Slovenija z Načrtom za okrevanje in odpornost spodbujala odpornost gospodarstva, s čimer bo mogoče doseči stopnjo gospodarske rasti, kakršno smo imeli pred krizo. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost obseg predvidenih sredstev zajema tudi tri pomembna področja kmetijstva: prilagajanje na podnebne spremembe, digitalno preobrazbo in raziskave ter razvoj inovacij.
Vlada meni, da je mogoče predvidene in uresničljive projekte v kmetijskem sektorju financirati tudi v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 in Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027. Za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike v Republiki Sloveniji novi večletni finančni okvir 2021–2027 prinaša 1,8 milijarde evrov (EU prispevek). Od tega je v prehodnem obdobju, v okviru trenutnega programskega obdobja, v letih 2021 in 2022, na voljo 592,1 milijona evrov (EU prispevek), v obdobju 2023-2027 pa 1,235 milijarde evrov (EU prispevek).
Vlada je prepričana, da je v okviru državnega proračuna za kmetijski sektor zagotovljena višina sredstev, ki bo rešitev za prihajajoče izzive, si pa bo vlada še naprej prizadevala za intenziven dialog z vsemi deležniki.

Vlada je na odboru sprejela Informacijo o nameravanem pristopu Republike Slovenije k Izjavi o ničelnih emisijah ladijskega prometa do leta 2050 in Izjavi o spodbujanju tranzicije k brezogljičnim osebnim in lahkim tovornim vozilom, v okviru Dneva prometa na Podnebni konferenci Združenih narodov (COP26), ki bo potekal 10. novembra 2021 v Glasgowu, Škotska, Združeno kraljestvo.
Skladno s Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 se RS zavzema za preprečevanje, zmanjševanje in blaženje vplivov na okolje zaradi dejavnosti, povezanih s prometom. Cilj strategije je zlasti zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, povezanih s prometom (prometni sektor je eden glavnih virov), in onesnaževanje ozračja. To bo doseženo s sklopom ukrepov glede navad v zvezi z mobilnostjo (premik k javnemu prevozu in okolju prijaznim načinom prevoza, npr. hoja in kolesarjenje) in izboljšanja tehnologije za vozila (učinkovitejša in čistejša).
Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju med drugim zastavlja cilj, da RS po letu 2025 omeji prvo registracijo osebnih in lahkih tovornih vozil kategorij M1 (osebna vozila do 8 potnikov poleg voznika) in MG1 (terenska vozila kategorije M1) ter N1 (lahka tovorna vozila do 3,5 t skupne mase), ki imajo po deklaraciji proizvajalca izpust ekvivalenta CO2 višji od 100 g/km. Po letu 2030 je predvideno znižanje te meje na 50 g/km.
Slovenija podpira krepitev globalnih podnebnih ambicij, saj bo le tako možno doseči cilje Pariškega sporazuma, skladno s poročilom Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) glede omejevanja segrevanja ozračja na 1,5°C.
Slovenija podpira Izjavo o spodbujanju tranzicije k brezogljičnim osebnim in lahkim tovornim vozilom in bo k njej pristopila.