Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela odgovor na pobudi Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravo načrta debirokratizacije v kmetijstvu in ga bo poslala Državnemu svetu RS.

Komisija Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Vladi posredovala pobudi za pripravo načrta debirokratizacije v kmetijstvu, ki ju je obravnavala in podprla na 30. seji 18. junija letos:
1. Vlada naj pripravi časovno opredeljen načrt debirokratizacije na področju kmetijstva v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki in
2. Z načrtom naj se seznani Komisijo Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Odgovor Vlade na pobudi:
Pri izvajanju ukrepov kmetijske politike nosilci kmetijskih gospodarstev izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, predvsem vodenje posameznih evidenc in sporočanje sprememb, ki nastanejo po oddaji vlog in zahtevkov, zaznavajo kot birokratska bremena. V bodoče Vlada načrtuje razvoj digitalizacije, kar pomeni ukinjanje papirnatih evidenc in prehod na elektronsko vodene evidence. Zasledoval se bo princip, da se vsak podatek vnese le enkrat in da je na voljo vsem uporabnikom, kar bo prispevalo k zmanjšanju birokratskih ovir.
Intenzivno poteka tudi digitalizacija podatkovnih baz, tako je bila pred kratkim vzpostavljena aplikacija Evidence shem kakovosti, ki bo omogočala preverjanje izpolnjevanja pogojev obveznosti in meril za izbor v okviru shem kakovosti. Poleg tega aktivnosti tečejo tudi v smeri poenostavljenih oblik stroškov in pavšalnih plačil, zaradi česar vlagateljem ni več treba dokazovati dejanskih stroškov z računi.
Posodobljen je bil tudi informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki v celoti omogoča elektronsko poslovanje, zaradi česar vlagateljem ni več treba pošiljati dokazil v fizični obliki.

V okvir Načrta za okrevanje in odpornost so uvrščeni 3 projekti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se nanašajo tudi na digitalizacijo, v skupni vrednosti 38,7 milijona evrov, in sicer:
• Digitalizacija kmetijstva, gozdarstva in prehrane: 28,3 milijona evrov;
• Nacionalni inštitut za hrano: 5,3 milijona evrov;
• Center za drevesničarstvo, semenarstvo in varstvo gozdov: 5,1 milijona evrov.

Ključni cilji projekta digitalizacije so zagotoviti:
• neposredni odziv na izzive COVID-19 krize in krepiti pripravljenost kmetijskega, gozdarskega in prehranskega sektorja na podobne bodoče izzive;
• poenostavitve v upravnih postopkih pri uveljavljanju ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP) in s tem manjše administrativne obremenitve za upravičence;
• enotno digitalno vstopno mesto, vpogled v podatkovne baze in orodja za izboljšanje upravljanja kmetijskih zemljišč (tudi v smeri preciznega kmetijstva) in gozdov;
• večjo učinkovitost, hitrost, racionalizacijo strokovnih, upravnih in inšpekcijskih nalog,
• nemoteno poslovanje s strankami ter
• vzvode za boljše, na podatkih utemeljeno odločanje in sprejemanje ciljnih ukrepov ter njihovo spremljanje in vrednotenje (na primer vplivi kmetijstva na naravne vire).

Projekt digitalizacije sestavlja 8 podprojektov:
• vzpostavilo se bo podatkovno skladišče podatkov, ki jih upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z organi v sestavi in deležniki z delovnega področja. S tem bo omogočena povezava in distribucija podatkov, ki so sedaj velikokrat težko povezljivi in nedostopni vsem deležnikom, omogočene bodo celovite informacije v povezavi s subjektom in kmetijskim gospodarstvom ter povezane geoinformacije z ostalimi podatki, hkrati pa bo mogoča izdelava zahtevnih analiz, modelov in napovedi;
• zgrajen bo celosten in sodoben informacijski sistem, ki bo nudil učinkovito podporo za izvajanje nalog Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;
• za zagotavljanje povezljivosti med podatkovnimi bazami na nacionalni in mednarodni ravni bodo digitalizirane podatkovne zbirke v živinoreji;
• nadgrajeni in prenovljeni bodo sistemi za izvajanje površinskih ukrepov skupne kmetijske politike, ki jih koordinira Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja;
• digitalizirane bodo naloge javne službe kmetijskega svetovanja;
• vzpostavljeno bo orodje za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti na ravni kmetije;
• razvit bo informacijski sistem, ki bo podpiral pametni in ciljno usmerjen inšpekcijski nadzor za zagotavljanje skladnosti, varnosti in urejenosti kmetijskega prostora, vključno z gozdarstvom (eFokus);
• za povečanje stabilnosti, odpornosti in odzivnosti gozdarskega sektorja bo vzpostavljen informacijski sistem e-Gozdarstvo z enotno vhodno točko in podsistemi e-ukrepi, e-načrtovanje, e-inventura, e-postopki, e-nadzor, e-tehnologija, ki bodo omogočili digitalni zajem podatkov ter prikaz enotnih in verificiranih geolociranih podatkov o gozdovih in divjadi v realnem času.

Nove e-storitve, ki se bodo vzpostavile v okviru tega projekta, bodo v neposredno korist in uporabo kmetom, lastnikom zemljišč, svetovalcem, raziskovalcem, izvajalcem vrednotenj kot tudi administraciji. Skladno z oddanim dokumentom Načrta za okrevanje in odpornost bo do leta 2024 izvedenih še novih 15 e-storitev, do leta 2026 pa še 17 e-storitev.

Na seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2021-2024 uvrstila projekt Pridobitev poslovnih prostorov Veleposlaništva Republike Slovenije v Brasilii (VBI).
Dogovorjena vrednost nakupa nove nepremičnine VBI je 873.000,00 evrov. Prodajalec nove nepremičnine je pripravljen vzeti v račun lastniški objekt Ministrstva za zunanje zadeve za 409.500,00 evrov, kar pomeni, da je potrebno doplačilo v znesku 463.500,00 evrov. Dodatno je potrebno upoštevati še stroške, ki bodo nastali ob menjavi in so ocenjeni v znesku 58.828,00 evrov.
Ocenjena vrednost investicije za nakup ter vzpostavitev v potrebno stanje nove nepremičnine VBI je skupaj 931.828,00 evrov. Za projekt so načrtovane pravice porabe v okviru finančnega načrta Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Namen investicije je rešitev prostorske problematike VBI s ciljem, da se pridobi ustrezne lastniške prostore, na način, da prostori omogočajo sodobne metode dela ter skladnost z "Merili in kriteriji za ureditev poslovnih prostorov in rezidenc za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije" z dne 3. 1. 2018.
Cilji investicije so tudi prenehanje plačevanja visoke in nepredvidljive (glede na tečajno nihanje) najemnine za sedaj najete poslovne prostore VBI, zagotovitev/ureditev novih prostorov VBI ter odprodaja zapuščenega in propadajočega lastniškega objekta, ki z leti izgublja na svoji vrednosti.