Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Vlada Republike Slovenije je na današnjih sejah vladnih odborov sprejela več odločitev v dokončni obravnavi.

Vlada se je seznanila s poročilom nadzora nad delom Javne agencije SPIRIT Slovenija

Vlada se je seznanila s Poročilom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o opravljenem nadzoru nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije za leto 2020 ter nad delom direktorice agencije.

Vlada tako tudi soglaša, da se izkazani presežek prihodkov nad odhodki Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije v letu 2020, ki je znašal 36.954 evrov, nameni za pokritje presežka odhodkov nad prihodki iz leta 2019 v višini 35.534,29 evrov, razlika v višini 1.419,29 evrov pa se nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti agencije v letu 2021.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ugovor na predlog revizijskega poročila o predlogu zaključnega računa državnega proračuna

Vlada je sprejela ugovor na predlog revizijskega poročila o predlogu zaključnega računa državnega proračuna za leto 2020.

Računsko sodišče je 5. julija 2021 izdalo predlog revizijskega poročila, zoper katerega je možen ugovor vlade. Slednja je pozvala Ministrstvo za finance, da v skladu z dosedanjo prakso pozove uporabnike proračuna, da podajo razloge za ugovor in pojasnila iz svoje pristojnosti, ter pripravi predlog ugovora vlade.

Pooblaščeni s strani vlade so uspešno zagovarjali svoje točke na razčiščevalnem sestanku na računskem sodišču, zato je slednje umaknilo zahtevo za odzivno poročilo vlade.

Kljub temu računsko sodišče ni upoštevalo vseh pojasnil, zato je Ministrstvo za javno upravo pripravilo ugovor na predlog revizijskega poročila.

Vir: Ministrstvo za finance

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z odpadnim blatom

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Janija Ivanuše v zvezi z odpadnim blatom.

Vlada je v odgovoru med drugim navedla, da je sodelovanje Policije, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in drugih deležnikov na področju varovanja okolja zgledno.

Na področju odpadkov je že več let ustanovljena tudi koordinacijska medresorska delovna skupina, katere člani so iz Policije, IRSOP, ARSO in Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Naloge medresorske delovne skupine so skupna koordinacija aktivnosti pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju tako prekrškov kakor kaznivih dejanj storjenih v povezavi z odpadki. Medresorska delovna skupina se je sestala letos junija. Ena izmed tem sestanka je bil tudi primer prevoza mulja na območju Maribora. Na sestanku so bili prisotni predstavniki Generalne policijske uprave, FURS in IRSOP. Prav tako so v primeru odlaganja mulja v občini Hoče-Slivnica kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor na ogledu kraja kaznivega dejanja opravili posvet s predstavniki IRSOP območne enote Maribor.

Okrožno državno tožilstvo v Mariboru glede ukrepov, sprejetih v zvezi z izpustom blata v občini Hoče-Slivnica, ne more podati dodatnih pojasnil, saj bi razkritje informacij lahko škodovalo uspešnosti pregona storilca.  

Za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj so z zakonom določeni Policija (odkrivanje kaznivih dejanj in storilcev kaznivih dejanj), državna tožilstva kot samostojni državni organi v okviru pravosodja (usmerjanje policije pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev kaznivih dejanj ter pregon storilcev kaznivih dejanj) ter neodvisna sodišča, ki preiskujejo kazniva dejanja (kazenska preiskava), preizkušajo kazenske obtožbe državnega tožilstva ter sodijo storilcem kaznivih dejanj.

Preiskava primera odlaganja odpadnega mulja je v fazi predkazenskega postopka in Policija zbira obvestila in dokaze o dejanju. O vseh ugotovitvah Policija obvešča Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.

S strani Ministrstva za okolje in prostor so bila zagotovljena dodatna sredstva za sanacijo. Izbran je bil ustrezni prevzemnik blata. Sanacijska dela že potekajo. Ena lokacija je že očiščena, dela potekajo na drugi lokaciji.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Odgovor vlade na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z mednarodnimi železniškimi povezavami

Za vzpostavitev mednarodnih železniških potniških povezav je potreben skupni interes prevoznikov, ki izvajajo to storitev. Tako za uvedbo mednarodnih povezav ni dovolj le želja domačega prevoznika, temveč tudi tujega, pri čemer mora biti zanj ta storitev stroškovno upravičena. Slovenski nacionalni železniški prevoznik, družba Slovenske železnice – Potniški promet, d. o. o., si močno prizadeva za vzpostavitev mednarodnih železniških povezav. Ob tem pa je dejstvo, da pandemija korona virusa močno vpliva na mednarodne vlakovne povezave ter se tako zaradi omejitev pri potovanjih soočamo s poslabšano mobilnostjo potnikov. Kljub temu vlada ugotavlja, da so Slovenske železnice prometno dobro povezane s sosednjimi železniškimi upravami.

Trenutno se izvajajo naslednje vlakovne mednarodne povezave: Med Slovenijo in Italijo so dnevno redno vzpostavljene neposredne vlakovne povezave. Od 11. junija 2021 je potnikom na voljo nova direktna povezava z Dunaja prek Ljubljane do Trsta in nazaj z vlakom Eurocity. Z novo direktno povezavo, ki je potnikom na voljo vsak dan, je dosežen pomemben premik k trajnostni mobilnosti. Potniki iz vseh treh smeri lahko direktno, brez vmesnega prestopanja, potujejo bodisi iz Avstrije v Slovenijo ali Italijo in obratno. Od 9. septembra 2018 sta v prometu z Italijo vpeljana dva direktna vlaka v vsako smer – en par vlakov vozi na relaciji Ljubljana – Trst – letališče Trst (Ronki) – Videm in nazaj, drugi par vlakov pa na relaciji Ljubljana – Trst in nazaj. Poleg omenjenih vlakovnih povezav v Italijo, do Opčin trenutno vozi še šest parov vlakov s SŽ elektromotornimi garniturami Siemens. Med Slovenijo in Avstrijo dnevno vozijo vlaki, ki omogočajo direktna potovanja v vsa pomembnejša mesta v Avstriji: Beljak, Gradec, Salzburg, Innsbruck in Dunaj ter seveda v obratni smeri. Iz Slovenije na Hrvaško in nazaj vsak dan vozijo direktni vlaki v Zagreb, v Opatijo in/oz. na Reko. S Puljem so tudi vzpostavljene vsakodnevne vlakovne povezave prek Divače. Slovenija in Nemčija sta dnevno neposredno povezani z dvema paroma vlakov, nočni vlak Lisinski ima končno postajo v Münchnu, dnevni vlak EC Mimara pa vozi do/iz Frankfurta. Do Züricha vsakodnevno vozi direktni nočni vlak. Ta povezava je, v sodelovanju z avstrijskim prevoznikom ÖBB, zagotovljena in usklajena tudi v času rekonstrukcije predora Karavanke z alternativno relacijo (Zagreb) – Dobova – Celje – Maribor – Zürich in seveda nazaj.

SŽ-Potniški promet je močno zainteresiran za vpeljavo omenjenih vlakovnih povezav, ker je krepitev železniškega potniškega prometa pomemben ne le za Slovenijo temveč tudi za širši geografski prostor. Z uvedbo novih vlakovnih povezav, z dodatnimi spodbudami in ukrepi za povečanje atraktivnosti ponudbe v mednarodnem prometu se vpliva na povečanje obsega števila potnikov in prihodka v medsebojnem prometu, obenem pa se obstoječe potnike spodbuja, da nadaljujejo z uporabo vlaka, nove potnike pa k spremembi potovalnih navad, kar se lahko stori skozi pozitivne potovalne izkušnje ter podporo načrtovanja izletov, kot tudi dnevne mobilnosti v poslovne ali druge namene.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo