Kot je vlada že poudarila v svojem mnenju k omenjenem predlogu, dejavnost predšolske vzgoje predstavlja v Republiki Sloveniji enega izmed sistemov, ki pomembno vplivajo na položaj posameznika v družbi. Predšolskemu otroku, ki je deležen kakovostne predšolske vzgoje, pa kot kažejo rezultati več raziskav, prinaša pozitiven učinek na posamezna področja otrokovega razvoja in učenja, zato je pomembno, da je področje pravno dobro urejeno in omogoča stroki izvajanje kvalitetne prakse v institucijah predšolske vzgoje, staršem predšolskih otrok pa učinkovito uresničevanje pravice do izbire ustreznega vrtca z vidika krajevne in finančne dostopnosti.

Ministrstvo v predlogu novele Zakona o vrtcih, ki ga je predložilo v zakonodajni postopek konec leta 2020, ni vključilo spremembe 34. člena, ker med ključnimi deležniki še ni bilo mogoče doseči usklajenosti glede spremembe ureditve financiranja zasebnih vrtcev. Ocenilo je, da so nujno potrebna še dodatna usklajevanja, saj gre za občutljivo in zahtevno tematiko, ki jo je potrebno temeljito proučiti in doreči v izogib kasnejšim pravnim zapletom pri izvajanju zakona. Zato se je ministrstvo zavezalo, da se to vprašanje obravnava v posebni delovni skupini, v kateri bodo vključeni predstavniki vseh reprezentativnih združenj občin ter predstavniki vrtcev.

Februarja letos je ministrica imenovala delovno skupino, v katero so imenovani predstavniki: Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Združenja občin Slovenije, Skupnosti vrtcev Slovenije in Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije ter Združenja zasebnih vrtcev Slovenije. Naloga delovne skupine je, da pripravi usklajen predlog za dopolnitev 34. člena Zakona o vrtcih, ki bo vključeval položaj občin, katerih izvirna naloga je zagotavljanje javne službe na področju dejavnosti predšolske vzgoje, pri odločanju o sofinanciranju zasebnih vrtcev, tako, da ga bo ministrstvo lahko predložilo kot predlog novele Zakona o vrtcih.

Na odboru je vlada sprejela mnenje in amandmaje k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1I), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Branetom Golubovićem.

Mnenje vlade podpira predlagano spremembo temeljnih oblik kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja iz modela prisile v model soglasja. S sklicevanjem na Predlog KZ-1H, ki ga je predložila Vlada RS, opozarja na določene strokovne dileme in nedoslednosti poslanskega Predloga KZ-1I, zato predlaga Državnemu zboru sprejem amandmajev.

Predlagatelji opozarjajo na nujnost, da se zastareli model prisile pri kaznivih dejanjih posilstva in spolnega nasilja nadomesti z modelom »samo ja pomeni ja«. Vlada se strinja s predlagatelji, da je model prisile v zvezi s kaznivima dejanjema posilstva in spolnega nasilja zastarel, ter ga je potrebno nadomestiti z ustreznim modelom soglasja. Zato je Ministrstvo za pravosodje ob pripravi in usklajevanju širših sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika (KZ-1), ki so potrebne zaradi nekaterih direktiv EU in multilateralnih konvencij, predvidevalo tudi spremembo kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja v smer enega od »modelov soglasja«. Na podlagi razprav v Delovni skupini za pripravo sprememb in dopolnitev KZ-1, ter ugotovitev Empirične študije, je Ministrstvo za pravosodje najprej v usklajevanje posredovalo predlog sprememb po tako imenovanem modelu veta (»ne je ne«) s korekcijami, s katerimi bi bile z inkriminacijo pokrite tudi situacije, ko žrtev zaradi kakršnihkoli razlogov ne more na zunaj prepoznavno izraziti svojega nestrinjanja, kar predlagatelji izpostavljajo kot pomanjkljivost čistega modela veta.  

Vzporedno s pripravo predloga sprememb in dopolnitev KZ-1 v model soglasja se je v javnosti vzpostavil širši družbeni konsenz, posledično pa tudi politični, za prehod v sistem modela afirmativnega soglasja (»ja je ja«). Kljub temu, da se je na podlagi mnenj strokovnjakov iz prej navedenih razlogov ministrstvo bolj nagibalo k modelu soglasja – veto (»ne je ne«), ki bi bil korigiran, pa je takoj podprlo namen Inštituta 8. marec, da začne z zbiranjem podpisov za uveljavitev modela »da je da«.

Vlada Republike Slovenije pa je tudi sledila Državnemu zboru Republike Slovenije, ki ji je 4. 2. 2021 naložil, da mu v 60 dneh predloži spremembo KZ-1 po modelu »da je da«.

Tako v skladu s Predlogom KZ-1H Vlade, kot tudi v zvezi s Predlogom KZ-1I, ki ga je predložila skupina poslank in poslancev, za obstoj kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja bo kaznivo dejanje podano, če žrtev s spolnim dejanjem ne bo navzven prepoznavno soglašala – torej svoje privolitve ne bo konkludentno ali z besedami izrazila.

Je pa Vlada izrazila določene strokovne pomisleke k posameznim predlaganim rešitvam iz Predloga KZ-1I in Državnemu zboru RS predlaga sprejem ustreznih amandmajev.

Vlada je sprejela tudi poslovni in finančni načrt Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS za leto 2021, do katerega je Nadzorni svet sklada zavzel pozitivno stališče.

Program dela sklada za leto 2021 je pripravljen na podlagi veljavne zakonodaje in zasnovan tako, da upošteva pretekle aktivnosti in strateške usmeritve sklada z dolgoročnimi in kratkoročnimi cilji, katerih uresničevanje se bo nadaljevalo v naslednjem in prihodnjih letih. Sklad bo v letu 2021 s svojimi programi še naprej spodbujal mednarodno mobilnost in s tem namenom objavil razpise štipendij za izobraževanje v tujini, študijske obiske, udeležbo na tekmovanjih v tujini ter razpis v okviru programa Fulbright. Objavil bo tudi razpise, namenjene tujim državljanom za izobraževanje v Republiki Sloveniji.

V letu 2021 želi sklad še okrepiti sodelovanje z drugimi institucijami, ki delujejo na tem področju, ter z gospodarstvom, s ciljem izboljšanja obstoječih programov štipendiranja in zaposlovanja štipendistov. Sklad bo nadaljeval z dodeljevanjem Zoisovih štipendij, štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu in štipendij za deficitarne poklice. Na področju izvajanja programov, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike, bo sklad sodeloval z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Iz Kohezijskega sklada EU bo sofinanciran projekt Tehnične podpore, medtem ko bodo drugi programi sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada EU. Sklad bo sodeloval tudi z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Z izvajanjem programov s področja razvoja kadrov in ozaveščanjem o pomenu razvoja kadrov bo sklad tudi v letu 2021 spodbujal in krepil razvoj ljudi od šolanja do zaključka karierne poti. Mladim se tako omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj že v času izobraževanja, zaposlenim vseh generacij pa pridobivanje novih znanj in razvoj kompetenc za boljšo zaposljivost, ohranjanje konkurenčnosti na trgu dela, pa tudi spodbujanje konkurenčne prednosti.

Na področju uresničevanja pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin želi sklad še povečati svojo prepoznavnost kot institucija, ki omogoča uveljavljanje pravice otrok do prejemanja nadomestila preživnine. Dolgoročno želi sklad okrepiti ozaveščenost, da je pravica do preživnine temeljna pravica otrok. Z interventnimi zakoni je v letu 2020 Vlada Republike Slovenije uvedla tudi novost na področju nadomestila preživnin. Otroci, ki so bili upravičeni do 18. leta starosti oz. njihovi zakoniti zastopniki, lahko sedaj prejemajo nadomestilo preživnine do 26. leta starosti.

Svoje poslanstvo bo sklad nadaljeval tudi kot osrednji sprejemni in posredovalni organ v postopkih izterjave preživnine iz tujine. Z učinkovitim izvajanjem pooblastil pa si bo sklad na področju dejavnosti glede pravic in obveznosti invalidov ter delodajalcev tudi v letu 2021 prizadeval prispevati k ohranjanju zaposlenosti invalidov in hkrati spodbujal delodajalce k zaposlovanju novih invalidov.

Na področju dejavnosti glede pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca za zagotavljanje pravic delavcem ter ozaveščanjem le-teh, bo sklad še naprej sodeloval z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in si prizadeval za hitro poplačilo delavcev iz podjetij v stečaju.

Glede na realizacijo v letu 2020 so načrtovani prihodki/prejemki za programe in delovanje sklada v letu 2021 višji za 20 odstotkov. Sklad načrtuje polno delovanje programov na skladu. V letu 2021 so načrtovani celotni odhodki/izdatki sklada v višini 76.954.397 evrov, in sicer za programe sklada 71.471.277 evrov in za delovanje 5.213.120 evrov. Načrtovani odhodki so višji za 22 odstotkov v primerjavi z realizacijo leta 2020.

Načrtovani odhodki za izvajanje programov sklada so namenjeni izvajanju programov za spodbujanje mednarodne mobilnosti - Ad futura, programov in projektov, sofinanciranih iz evropskih sredstev in programov štipendiranja na osnovi Zakona o štipendiranju, za izvajanje programa jamstvenega sklada za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca, izvajanje programa preživninskega sklada za izplačila poravnave obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin namenjen otrokom, ki jim je pravnomočno določena preživnina, ki pa je preživninski zavezanci ne plačujejo ter izvajanje programa invalidskega sklada z namenom vzpodbujanja zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest zanje.

Na seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o planinskih poteh, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev.  

Bistvo predloga sprememb zakona je v neposrednem državnem financiranju usposabljanja in izpopolnjevanja markacistov, nabavi njihove osebne in zaščitne opreme, sredstev za njihovo delo, materialno tehničnih sredstev, orodja in transporta. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je pristojno za turizem, naj bi tako zagotovilo namenska sredstva za vzdrževanje planinskih poti. MGRT bo tako na letni ravni zagotavljal približno 400.000 evrov.

Vlada predlog zakona podpira, vendar meni, da je predlog zakona potrebno dopolniti na način, da se preprečijo možnosti dvojnega financiranja kot na primer z določitvijo predhodnega posvetovanja (pred odločitvijo o sofinanciranju) občine z resornim ministrstvom ali na primer z razdelitvijo nalog, ki jih posamezen organ financira. Prav tako se predlaga, da se v zakonu določi organ, ki bo izvajal nadzor nad namensko porabo sredstev.

Predlaganih je tudi nekaj nomotehničnih popravkov zaradi večje jasnosti in natančnosti besedila. Vlada tudi meni, da je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o planinskih poteh, potrebno uskladiti z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Ministrstvo pristojno za prostor (MOP) bo imelo pristojnost potrjevanja prostorskega prikaza planinskih poti, ki mu ga posreduje pristojna planinska zveza, kategorizacijo planinskih poti pa posreduje pristojna planinska zveza v potrditev ministrstvu, pristojnemu za šport.

Vlada je sprejela tudi Poslovni in finančni načrt Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2021, ki ga je nadzorni svet Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada obravnaval na 36. redni seji 3.12. 2020.

Vlada določa, da je delež zbranih sredstev iz prispevka za energetsko učinkovitost v letu 2020 v višini 2.144.003 evre prihodek Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, in se porabi za izvajanje programa izboljšanja energetske učinkovitosti iz petega odstavka 8. člena Zakona o učinkoviti rabi energije.

Eko sklad je v letu 2021 za dejavnost ugodnega kreditiranja naložb na področju varstva okolja zagotovil predvidoma do 30 milijonov evrov sredstev. Posebej ugodni krediti bodo na voljo za projekte za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja in za projekte podjetij, katerih namen je učinkovita raba energije. V letu 2021 bo Eko sklad nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije z namenom zmanjšanja rabe energije v skupnem znesku predvidoma 26 milijonov evrov, za financiranje stroškov Eko sklada, svetovanja ENSVET, Programa za informiranje, ozaveščanje in usposabljanje Centra za podpore, subvencionirane obrestne mere pa je skupaj zagotovljeno še 4,01 milijona evrov.

Na podlagi Pogodbe o izvajanju ukrepov na podlagi Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020-2023 se bo nadaljevalo izvajanje nekaterih javnih pozivov preteklih let. Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023 (Program SPS) bo v letu 2021 iz sredstev Sklada za podnebne spremembe namenjeno: 18 milijonov evrov za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi, 60.000,00 evrov za ukrepe za zmanjševanje energetske revščine v okviru projekta ZERO, 595.997,00 evrov za stroške Eko sklada in 50.000,00 evrov za sofinanciranje izvajanja aktivnosti v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, katerega partner je tudi Ekosklad, javni sklad. Sredstva se bodo izplačevala tudi v okviru zaprtih javnih pozivov in na podlagi javnih razpisov, in sicer v višini 5.150.481,15 evrov.